Nakit iz dravskega zlata in lokalnega lesa predstavlja unikaten preplet narave in rokodelstva. V Sloveniji se srečujemo z vedno nižjim zanimanjem za rokodelske poklice, ki so nekoč bili sicer zelo razširjeni. Danes so mnogi zaradi svetovnih korporacij in množičnih globalnih produkcij obsojeni na propad. Tokrat smo se pogovarjali z oblikovalcem in umetnikom, ki iz zlata iz reke Drave ter lesa izdeluje unikaten nakit. To je Srečko Molk, Ptujčan, ki iz naravnih materialov ustvarja pravljični dekor.
Nakit iz dravskega zlata
Velik del njegovega unikatnega nakita izvira neposredno iz lokalnega okolja: iz najstarejšega slovenskega mesta ter reke Drave. Na vprašanje, koliko ur dejansko potrebuje v gozdu ali ob Dravi, da najde tisti pravi kos lesa ali zlata, Srečko takole odgovarja:
“Včasih med sprehodom po gozdu naletim na kos lesa, ki me nagovori, spet drugič pa me pokliče kak prijatelj ali znanec, da imajo doma zanimiv kos lesa, ali pa se jim je posušila jablana ali sliva. Takrat z veseljem grem ponj in ga odnesem v delavnico,” pove Srečko.
Ko pa se odpravim k Dravi, si običajno vzamem cel dan za izpiranje zlata, kar mi hkrati pomeni tudi umik v naravo in čas za umiritev.
Kot zanimivost, za slabih tisoč luskic je treba obrniti štiristo lopat najčistejšega zlata za eno zapestnico: v eni taki zapestnic je 1000 lučk oziroma 120 miligramov.
Nekateri izdelki vzamejo tudi več tednov
Procesu zbiranja lesa in zlata iz Drave sledi proces izdelave. Samo izdelovanje v povprečju vzame nekaj dni, za zahtevnejše izdelke pa je včasih potrebno tudi več tednov dela. Med seboj mora kombinirati različne materiale, ki jih nato oblikuje in na koncu tudi zbrusi ter polira. “Pri unikatnih kosih čas nikoli ni strogo določen, saj se proces pogosto razvija sproti,” še izpostavi.
Posebne želje strank
Pove nam tudi, da večino nakita izdeluje na željo strank, ustvari pa tudi lastno zamišljene izdelke. “Ena bolj posebnih želja je bila izdelava nakita iz lesa drevesa, ki je imelo za stranko močan osebni pomen. Šlo je za drevo iz domačega vrta, povezano s spomini na družino. Takšni projekti so zame najlepši, saj les dobi novo življenje in nosi zelo osebno zgodbo.”
Lepota z namenom
Marsikateri navdušenec nad nakitom je navajen izdelkov iz srebra ali zlata. Srečko meni, da je zato prodaja ročno izdelanega lesenega nakita včasih izziv, a hkrati tudi priložnost. “Ko ljudje razumejo celotno zgodbo, material in proces, pogosto spremenijo pogled.
Leseni nakit nagovarja tiste, ki iščejo nekaj drugačnega, bolj osebnega in trajnostnega. Mislim, da se odnos do takšnih materialov v Sloveniji postopoma odpira.
Za konec še razkrije, da je zanj najpomembnejše to, da vsak kos nosi svojo zgodbo in spoštovanje do materiala. “Veseli me, da ljudje prepoznajo vrednost ročnega dela, potrpežljivosti in povezave z naravo. Prav te vrednote želim ohranjati tudi v prihodnje”, zaključi.
Kako dobiti zlato iz Drave?
Dravsko zlato izvira iz stotine metrov dolgih kremenovih žil v avstrijskih Turah. Reka ga je skozi čas odložila v svojih mirnejših odsekih in meandrih, kjer se težki delci zlata lažje usedejo. To potrjuje tudi hidroinženir Sašo Šantl, ki izpostavlja, da so ravno umirjeni deli struge ključni za iskanje teh nahajališč.
Pred 243-imi leti je cesarica Marija Terezija dala številnim izpiralcem zlata, tudi ob Dravi in Muri, stalno dovoljenje za to početje, ki ga je, kot pravijo zapisi, tedaj samo ob Dravi opravljalo okoli 200 izpiralcev. Dravske zlate luskice so v premeru velike okoli tričetrt milimetra, čeprav so našli tudi že celo 3-milimetrske. Za gram zlata je treba izprati približno kubični meter dravskega proda.
