Digitalni podatki po smrti so tema, o kateri le malokdo razmišlja. V fizičnem svetu je zgodba jasna: ko nekdo umre, nepremičnine in osebni predmeti preidejo v roke dedičev. V digitalnem svetu pa so pravila precej bolj zamegljena. Danes večino svojega življenja shranjujemo v t. i. oblakih, na družbenih omrežjih in v e-poštnih predalih. Ste se kdaj vprašali, kaj se zgodi z vsemi temi podatki, ko vas več ni?
Kaj je digitalna zapuščina?
Kot pravi doktorica prava Edina Harbinja, pionirka na področju posmrtne zasebnosti, “digitalna zapuščina predstavlja vse tisto, kar tvori vašo digitalno osebnost. To so vaše sledi, ki segajo od profilov na družbenih omrežjih in e-pošte pa vse do dosežkov v videoigrah, kriptovalut in spletnega bančništva. V to zapuščino spadajo tudi vsi vaši pogovori in celo nevidni meta-podatki, ki jih nevede puščate za seboj.”
Med izbrisom in spominom
Pri Facebooku in Instagramu se lahko sami odločite, kaj bo z vašim profilom – ali se bo izbrisal ali pa bodo nad njim bdeli vaši bližnji. Če se družina odloči za popolno zaprtje računa, mora to sporočiti podjetju in zraven priložiti dokazilo, recimo mrliški list, da se zadeva uradno uredi.
Če pa se družina odloči ohraniti profil, bo le-ta postal spominski profil. To pomeni, da bodo z njega bližnje osebe lahko objavljale vsebino, odgovarjale na prošnje za prijateljstvo in podobno. Te osebe ne bodo mogle videti sporočil, oglasov, na katere so umrli kliknili, informacij o varnosti in nastavitvah ter fotografij, ki so bile samodejno sinhronizirane, trdijo na Meti. Na ta način se zaščiti zasebnost umrle osebe.
“Digitalno pokopališče”
Internet je danes največje pokopališče na svetu. Na milijone profilov na Facebooku pripada ljudem, ki jih ni več, a njihovi algoritmi še vedno občasno opomnijo prijatelje na rojstni dan pokojnika, kar povzroča nemalo bolečine. Težava je v tem, da digitalni podatki po smrti niso avtomatsko del dediščine. Pravno gledano nismo lastniki svojih profilov, ampak le njihovi najemniki. Ko se najemna pogodba (tisti dolgi splošni pogoji, ki jih nihče ne bere) konča, se začne pravni sivi pas.
Zasebnost do groba
Morda mislite, da bo vaš partner ali otrok preprosto dobil dostop do vaših e-poštnih sporočil, a podjetja, kot so Google, Microsoft in Apple, varujejo zasebnost uporabnika tudi po smrti. In to zelo strogo. Brez vnaprejšnje privolitve vaši najbližji ne bodo prišli do vaših zasebnih sporočil. To ustvarja paradoks: po eni strani želimo zasebnost, po drugi pa ne želimo, da dragoceni družinski spomini za vedno izginejo, ker je telefon zaklenjen s kodo, ki je ni nihče zapisal.
Reševanje spominov
Nekateri tehnološki velikani so končno začeli ponujati rešitve, ki niso več podobne birokratskemu peklu. Apple je uvedel funkcijo digitalnega naslednika, kjer lahko v nastavitvah telefona določite osebo, ki dobi poseben ključ za dostop po vaši smrti. Google ima podoben sistem, ki se sproži, če se v svoj račun ne prijavite določen čas. Facebook pa omogoča, da se vaš profil spremeni v spominsko stran, kjer se prijatelji lahko poslovijo, nihče pa ne more brati vaših zasebnih sporočil.
Načrt za jutri
Najhuje je pustiti digitalni kaos. Če želite svoji družini prihraniti mesece dopisovanja s pravnimi službami korporacij, je najbolje ukrepati, ko ste še tukaj. Uporaba upravitelja gesel, kjer lahko določite “zasilni dostop”, je verjetno najboljša naložba v mirno prihodnost vaših digitalnih sledi.
