Evropski moški v tridesetih letih so najbolj izpostavljeni tveganju za smrtne poškodbe, povezane z alkoholom, kaže novo poročilo Svetovne zdravstvene organizacije (WHO). Moški zaradi samopoškodb, ki jih je mogoče pripisati alkoholu, umrejo skoraj šestkrat pogosteje kot ženske, najbolj ranljiva pa je starostna skupina med 35. in 39. letom.
Moški izrazito bolj ogroženi, saj pogosteje pijejo alkohol
Alkohol je v Evropi vzrok za kar 31 odstotkov smrti zaradi poškodb in nasilja. Celina po porabi alkohola še vedno presega vse druge regije sveta, posledice pa so hude: vsako leto zaradi alkohola življenje izgubi okoli 145.000 ljudi. Največ smrtnih primerov je povezanih s samopoškodovanjem, ki je bilo leta 2019 vzrok za 44.000 smrti, pri čemer je bilo kar 83 odstotkov žrtev moških. Sledijo prometne nesreče pod vplivom alkohola z okoli 24.000 smrtnimi žrtvami ter padci, povezani z alkoholom, ki so terjali približno 20.000 življenj.
WHO opozarja, da so moški izrazito bolj ogroženi, saj pogosteje pijejo alkohol, zaužijejo večje količine in imajo večjo verjetnost za razvoj motenj zaradi uživanja alkohola. Delež smrti zaradi poškodb, ki jih je mogoče pripisati alkoholu, je med moškimi skoraj dvakrat višji kot med ženskami.
Velike razlike med državami
Med evropskimi državami obstajajo velike razlike. V vzhodnoevropskih državah delež smrti zaradi poškodb in nasilja, povezanih z alkoholom, pogosto presega 60 odstotkov, medtem ko je v večjem delu zahodne in južne Evrope ta delež nižji od 20 odstotkov. Latvija, Litva in Rusija sodijo med države z najvišjimi stopnjami smrtnih poškodb, povezanih z alkoholom, z okoli 23 primeri na 100.000 prebivalcev. Na drugi strani imajo Azerbajdžan, Tadžikistan in Turčija ene najnižjih stopenj, pogosto manj kot 2,9 na 100.000 prebivalcev.
Kaj se da storiti?
Kljub zaskrbljujočim podatkom poročilo izpostavlja tudi pozitivne premike. Litva je na primer uvedla stroge omejitve pri prodaji alkohola, vključno s prepovedjo prodaje mlajšim od 20 let, časovnimi omejitvami prodaje ter popolno prepovedjo oglaševanja alkohola. Po oceni WHO so prav takšni, na dokazih temelječi ukrepi ključni za zmanjševanje škode, povezane z alkoholom, in preprečevanje smrti, ki bi se jim bilo mogoče izogniti.
Raven pitja alkohola se je v zadnjih dveh desetletjih sicer zmanjšala. V evropski regiji WHO se je povprečna letna poraba alkohola znižala z 11,1 litra leta 2000 na 9,1 litra leta 2022, kar predstavlja 18-odstotni padec. Kljub temu večina držav Evropske unije še vedno presega to povprečje. Med državami z najvišjo porabo izstopajo Romunija, Portugalska in Latvija, medtem ko so Grčija, Finska, Švedska, Belgija, Nizozemska in Italija med redkimi, kjer poraba ostaja pod evropskim povprečjem.
