Z uveljavitvijo novega zakona so stopile v veljavo pomembne spremembe na področju bolniških staležev. Po novem mora zdravnik ob odprtju bolniške odsotnosti pisno določiti režim ravnanja pacienta in z njim seznaniti tako zavarovanca kot delodajalca. Namen spremembe so jasna pravila glede gibanja v času bolniške in večja preglednost.
Pisna navodila brez zdravstvenih podatkov
Kot določa zakon, zdravnik opredeli trajanje in razlog začasne odsitnosti od dela ter navodila za ravnanje v času bolniške, kot so počitek, strogo ležanje, sprehodi ali druge dovoljene oblike gibanja. O teh navodilih mora pisno obvestiti pacienta in delodajalca, pri čemer odločba za delodajalca ne sme vsebovati nobenih podatkov o zdravstvenem stanju zaposlenega.
Kot navaja portal N1 Slovenija, je, po pojasnilih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), takšna ureditev sicer obstajala že prej, novost pa je obvezna pisna oblika obveščanja.
Digitalni sistem še v pripravi
Obveščanje naj bi v prihodnje potekalo avtomatično prek elektronskih sistemov. Delodajalci bodo do podatkov o režimu bolniške dostopali prek portala SPOT, kjer že zdaj pridobivajo elektronske bolniške liste (eBOL). Pacienti pa bodo navodila prejeli preko centralnega registra podatkov o pacientih (CRPP), med drugim tudi preko portala zVEM.
Na Ministrstvu za digitalno preobrazbo (MDP) in ZZZS pojasnjujejo, da elektronska rešitev še ni v celoti vzpostavljena. Po pričakovanjih ZZZS bi lahko sistem začel delovati do poletja, a pred tem se morajo z zdravniki uskladiti o tem, katere režime gibanja bo zdravnik za svojega pacienta sploh lahko določil.
Če pacient v CRPP nima vpisanega elektronskega naslova, mora navodila pridobiti neposredno pri svojem osebnem zdravniku.
Koliko režimov bolniške bo obstajalo in kako bodo opredeljeni, še ni dokončno dogovorjeno. ZZZS se o tem usklajuje z razširjenimi strokovnimi kolegiji.
Do dokončne ureditve veljajo navodila ZZZS oziroma prakse posameznih zdravstvenih domov. Tako na primer, v Zdravstvenem domu Kamnik, poznajo tri režime: strogi počitek doma, počitek s kratkimi sprehodi in aktivni bolniški stalež.
Če zdravnik ne določi drugače, je treba ostati doma
Po pravilih ZZZS mora biti zavarovanec med bolniško odsotnostjo praviloma na naslovu prebivališča. Od tam lahko odide, brez posebne odobritve, le zaradi zdravstvenih storitev, nujne nege družinskega člana ali zdraviliškega oziroma bolnišničnega zdravljenja.
Gibanje v kraju bivanja ali izven njega je dovoljeno le, če to izrecno odobri zdravnik in je zapisano v zdravstveni dokumentaciji. Odhod v tujino pa lahko po novem odobri izključno ZZZS, ne več osebni zdravnik.
Čeprav režimi bolniške še niso enotno določeni in elektronski sistem obveščanja še ni vzpostavljen, imajo delodajalci že zdaj pravico do informacij o navodilih, ki jih je zdravnik določil zaposlenemu. V praksi se to najpogosteje ureja po elektronski pošti, in sicer na podlagi utemeljene pisne zahteve. Delodajalec prejme izključno navodila o ravnanju med bolniškim staležem, brez kakršnih koli podatkov o zdravstvenem stanju.
Kršitve lahko vodijo v izgubo nadomestila
Pomembna novost je tudi sankcija za neupoštevanje pisnih navodil. Če zavarovanec krši predpisani režim, lahko izgubi pravico do nadomestila za čas kršitve, vendar največ za 30 dni. Nadomestilo mora na zahtevo ZZZS vrniti sam.
