Univerzitetna klinika Golnik ter klinični oddelek za maksilofacialno in oralno kirurgijo UKC Ljubljana sta prvič v Sloveniji uspešno uvedla zdravljenje obstruktivne spalne apneje s stimulacijo podjezičnega možganskega živca. Kot so izpostavili na novinarski konferenci na Golniku, gre za pomemben klinični, strokovni in organizacijski preboj.
Nezdravljena bolezen lahko povzroči prezgodnjo smrt
Stimulacija podjezičnega živca je kirurška metoda zdravljenja obstruktivne spalne apneje, ki se kaže z glasnim smrčanjem, prekinitvami dihanja, slabo kakovostjo spanja in prekomerno dnevno zaspanostjo. Nezdravljena bolezen pomembno poveča tveganje za srčno-žilne bolezni, možgansko kap, prometne nesreče in prezgodnjo smrt, je pojasnila vodja oddelka za motnje dihanja med spanjem na Univerzitetni kliniki Golnik Kristina Ziherl.
Sodobna oblika zdravljenja
Največ bolnikov zdravijo s CPAP-terapijo, to je z medicinsko napravo, ki z neprekinjenim pozitivnim tlakom zraka ohranja dihalne poti odprte. Omenjena terapija je zelo učinkovita, vendar je nekateri bolniki ne prenašajo. Pri nekaterih lahko obstruktivno spalno apnejo stabilizirajo s spalno opornico in kirurškimi posegi v žrelu ali obraznem skeletu, vendar te metode niso primerne ali uspešne pri vseh.
Tako ostaja skupina bolnikov, ki jih z dosedanjimi metodami zdravljenja ne moremo zdraviti, zato je pomembno, da lahko nekaterim tem bolnikom ponudimo novo, sodobno, obliko zdravljenja,
je poudarila Ziherl.
Kako deluje metoda stimulacije živca?
Maksilofacialni kirurg iz Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana Luka Prodnik je pojasnil, da se pri metodi stimulacije podjezičnega možganskega živca bolniku v bližino živca vgradi stimulator, ki ga bolnik pred spanjem sam vklopi in ki med spanjem z blago električno stimulacijo aktivira mišice jezika. S tem preprečuje zaporo zgornjih dihalnih poti, kar je glavni vzrok za nastanek obstruktivnih apnej.
V Sloveniji 9000 takšnih bolnikov
Metoda je primerna za bolnike, mlajše od 60 let in z indeksom telesne mase pod 35, ki nimajo pomembnejših pridruženih bolezni. Ocenjujejo, da je v Sloveniji približno 9000 bolnikov z obstruktivno spalno apnejo zdravljenih s CPAP-terapijo, od tega so za stimulacijo podjezičnega živca primerni približno trije odstotki bolnikov.
Sodelovala 2 kirurga, ki odhajata iz UKC Ljubljana
Pri uvedbi nove metode v Sloveniji sta sodelovala tudi dva maksilofacialna kirurga, ki odhajata iz UKC Ljubljana. Predstojnica kliničnega oddelka za maksilofacialno in oralno kirurgijo UKC Ljubljana Nataša Ihan Hren je zagotovila, da zaradi tega ne bo prišlo do sprememb pri obravnavi pacientov. “Vsak dober strokovnjak, ki odide, se na oddelku pozna, smo pa zgodovinsko gledano vsi nadomestljivi in prihajajo drugi,” je dejala.
Izkušnja pacienta
Pojasnila je, da je bila nova metoda pri zdravljenju obstruktivne spalne apneje uvedena kot pilotna študija. V tem letu bodo predvidoma vstavili stimulatorje še petim bolnikom, nato pa pričakujejo dokončne rezultate, kar je pogoj, da bo plačevanje metode, ki skupaj s stimulatorjem stane blizu 30.000 evrov, prevzel Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
Andrej Šenica, ki so mu v začetku lanskega novembra vgradili stimulator, je na današnji novinarski konferenci izpostavil pozitivne učinke. Pojasnil je, da se bolezni niti ni zavedal. K zdravnici je prišel zaradi smrčanja, izkazalo pa se je, da gre za spalno apnejo.
Pozitivni učinki zdravljenja
Prejel je CPAP-aparat, vendar se nanj ni mogel navaditi, maska je bila med spanjem zelo moteča. S spalno opornico pa je imel občutek dušenja. Ker so se simptomi utrujenosti stopnjevali, ni imel pomislekov glede preizkusa nove metode.
Po operaciji je imel nekaj težav z govorjenjem in prehranjevanjem, a je bilo iz dneva v dan bolje, tudi rana se je hitro celila. Kot je izpostavil, delovanje stimulatorja ni moteče in z njegovo uporabo je zelo zadovoljen. “Ni več smrčanja in zbudim se naspan, poln energije,” je poudaril.
STA
