Večja količina želoda jeseni lahko pomeni več klopov v gozdovih dve leti pozneje. Razlog se skriva v prehranjevalni verigi: več želoda zagotavlja več hrane mišim, te pa so pomembni gostitelji mladih klopov. Nekatere med njimi lahko prenašajo tudi bakterijo Borrelia burgdorferi, ki povzroča lymsko boreliozo.
Ameriški raziskovalci so to povezavo spremljali več desetletij, ugotovitve pa objavili v reviji PNAS avgusta 2026. Ugotovili so, da je bilo večje število miši povezano s približno 40 odstotkov več nimf klopov v naslednjem letu. Ker se populacija miši poveča po letih z veliko želoda, se posledice pokažejo z zamikom približno dveh let.
Več klopov ne pomeni nujno več okužb
Raziskava je pokazala, da večje število miši ne napoveduje nujno tudi večjega deleža okuženih klopov. Na to vplivajo še druge živalske vrste, saj nekateri gostitelji bakterijo prenašajo manj učinkovito. Prav tako se število belorepih jelenov ni izkazalo za zanesljiv kazalnik poznejše številčnosti klopov.
Raziskovalci so ugotovili tudi, da ostra zima ne zagotavlja manj klopov. Pred nizkimi temperaturami jih lahko namreč varujeta prst in plast odpadlega listja. Tudi vpliv višjih temperatur je zapleten, zato ni mogoče preprosto sklepati, da toplejša leta vedno pomenijo več klopov, poroča T3tech.
Ali ugotovitve veljajo tudi za Slovenijo?
Ameriških rezultatov ne moremo neposredno prenesti v slovenske gozdove, saj raziskava obravnava drugo okolje in drugo vrsto klopa. Pri nas lymsko boreliozo prenaša predvsem navadni oziroma gozdni klop (Ixodes ricinus).
Raziskava kljub temu opozarja, da bi bilo pri napovedovanju številčnosti klopov smiselno spremljati tudi količino želoda in število živalskih gostiteljev. Obiskovalcem narave NIJZ še naprej priporoča primerna oblačila, uporabo repelenta, pregled telesa po vrnitvi iz narave in čimprejšnjo pravilno odstranitev prisesanega klopa.
