Postopki oploditve z biomedicinsko pomočjo (OBMP) v Sloveniji vedno pogosteje pomagajo parom do zelo zaželjenega dojenčka. A ob uspehu se poraja vprašanje: kaj se zgodi z “zamrznjenčki”, ki ostanejo po postopku? Odgovarja Ministrstvo za zdravje.
Hranijo se do deset let
Po 35. členu Zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo (ZZNPOB) se semenske celice, neoplojene jajčne celice in zgodnji zarodki hranijo toliko časa, kolikor želijo starši, a ne več kot deset let. Po tem obdobju lahko Državna komisija za OBMP izda dovoljenje za podaljšanje hranjenja, dokler je starost para primerna za rojevanje otrok in opravljanje starševskih dolžnosti.
Kaj se zgodi z zarodki po izteku hranjenja?
Po preteku teh rokov semenske celice in neoplojene jajčne celice je treba zavreči, zgodnje zarodke pa pustiti umreti. Prenos ali uporaba zarodkov v primeru smrti enega od partnerjev ni mogoča, prav tako jih ni dovoljeno donirati drugim parom ali uporabiti za raziskave,
pojasnjujejo na Ministrstvu za zdravje.
Zakon jasno določa, da odločitev o življenjski dobi zamrznjenih zarodkov v veliki meri ostaja v rokah staršev, a vedno znotraj zakonskih omejitev.
Omejitve in etična vprašanja
Slovenija tako zagotavlja etično in pravno jasnost, hkrati pa omejuje možnosti prihodnje uporabe zarodkov. Neuporabljeni zarodki ne morejo postati “darilo” drugim parom ali gradivo za raziskave. Strokovnjaki opozarjajo, da je pogovor o hranjenju zarodkov ključnega pomena že pred začetkom postopkov OBMP.
Odgovornost staršev in zakonodaje
Za pare, ki razmišljajo o OBMP, so “zamrznjenčki” del pomembne, a občutljive odločitve. Zakon jasno postavlja meje, hkrati pa staršem omogoča odločanje o svoji poti. Zgodba zamrznjenih zarodkov tako ni le medicinska, ampak tudi etična in pravna, kar poudarja pomen informiranosti in načrtovanja pri postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo.
Preberite še: Porod ni samo ženska stvar (Vodja šole za očete – intervju)
