V času, ko TikTok prevzame našo pozornost v sekundah, gledališče še vedno nekje vztraja z večurnimi predstavami in pristno ter počasnejšo izkušnjo.
Zdi se, kot da sta gledališče in tehnologija iz popolnoma različnih svetov. Eden hiter, nasičen z informacijami n in odziven, drugi počasen, refleksiven in klasičen. Ampak, ali to pomeni, da gledališče izgublja svoj smisel v sodobnem digitalnem svetu ali se zgolj spreminja in prilagaja?
Pozornost v dobi družbenih medijev
Raziskave Wifitalents kažejo, da se naš povprečni fokus na posamezno vsebino zmanjšuje. Po podatkih iz statistike o pozornosti uporabnikov digitalnih vsebin se je povprečni čas pozornosti zmanjšal z okoli 12 sekund leta 2000 na približno 8 sekund danes. To je ponavadi žal premalo, da bi nas klasiča predstava “pritegnila”.
Poleg tega poročila o uporabi družbenih omrežij kažejo, da ljudje preživijo veliko časa na platformah, ki spodbujajo kratke, vizualno intenzivne vsebine. TikTok je v Sloveniji posebej priljubljen med generacijo Z. Mladi torej, na tej platformi, povprečno, preživijo več kot dve uri dnevno — to je precej časa, namenjenega hitremu “skrolanju” interaktivnih videov, trikov in trendov.
Gledališče in digitalni svet
Zdi se, da socialna omrežja izpodrivajo tradicionalne oblike kulturnih izkušenj. Podatki iz analize vpliva družbenih medijev na gledališče pa kažejo nekaj zanimivega. Socialna omrežja so postala ključno orodje za promocijo in angažiranje občinstva. Gledališča in gledališke skupine namreč uporabljajo Instagram, TikTok in Twitter za promocijo. Pogosto predstavijo odlomke iz vaj, utrinke iz zakulisja ali kratke interpretacije svojih predstav. To, ne le poveča vidnost, ampak tudi pritegne ljudi k obisku in ogledu predstav.
V eni takih študij je 78 % gledalcev povedalo, da so gledališke dogodke odkrili prav prek družbenih omrežij in 62 % je občutilo večjo povezanost s predstavo, ker so lahko videli promocijske vsebine na Instagramu ali TikToku. Prav tako je 40 % izvajalcev povedalo, da so svoje predstve tako ali drugaše promovirali preko omenjenih socialnih omrežij.
To kaže, da gledališče ne ostaja v “kameni dobi” in da digitalna orodja ne razdirajo tradicionalnih oblik, ampak jih lahko dopolnjujejo in aktivno približujejo novemu občinstvu.
Mladi in kultura v 21. stoletju
Čeprav mnogi mladi preživijo velik del svojega časa na družbenih medijih, 89 % mladih med 16 in 24 leti uporablja te platforme vsak dan, pri čemer TikTok, Instagram in YouTube prevladujejo, to ne pomeni, da gledališče zanemarjajo povsem.
Gledališče lahko deluje kot “protistrup” hitrim medijskim vsebinam. Je priložnost za poglobljeno izkušnjo, družbeno refleksijo in družbeni dogodek z drugimi, v živo. Mnoge gledališke produkcije danes že eksperimentirajo s, tako imenovanimi, “hibridnimi formati”. Ti vključujejo livestream, digitalne izrezke ali celo interaktivne digitalne elemente, da zadržijo občinstvo, ki je vajeno digitalnega ritma in hitrega dogajanja.
Kaj to pomeni za gledališče danes
Čeprav se gledališče dandanes pogosto označi za “zastarelo”, je le-to precej preoblikovano. V svetu, kjer se navade gledanja in pozornosti spreminjajo, lahko gledališče vseeno ostane relevantno. Lahko aktivno uporablja digitalna orodja za promocijo in angažiranje občinstva, se povezuje s publiko prek socialnih omrežij, vključi mlajše generacije na način, ki govori njihov jezik in ponudi izkušnjo, ki je ne more nadomestiti niti najbolj dovršena 15-sekundna video vsebina.
Nesmiselno bi bilo torej, da bi gledališče želelo konkurirati TikToku. Namesto tega lahko ponudi prostor, tako za digitalno navdihnjeno angažiranost kot tudi za fizično, refleksivno in skupno izkušnjo. Te namreč, na družbenih omrežjih, ne moremo reproducirati.
