Državni proračun je januarja po predhodnih podatkih zabeležil 1,3 milijarde evrov odhodkov in prihodkov, kar je prineslo 14 milijonov evrov presežka. Odhodki so bili 27 % višji kot v enakem obdobju lani, prihodki pa 9,2 % višji, so sporočili z ministrstva za finance.
Za transferje posameznikom in gospodinjstvom je država namenila 184 milijonov evrov, kar je 13,4 % več kot lani. Več sredstev je šlo za družinske prejemke, starševska nadomestila in socialne transferje, predvsem za izvajanje osebne asistence. V sklade socialnega in pokojninskega zavarovanja je proračun prispeval 126 milijonov evrov (+9,8 %), od tega je največ (110 milijonov evrov) šlo v pokojninsko blagajno (+8,6 %), predvsem zaradi uskladitve pokojnin in začetka pokojninske reforme. Za subvencije je država namenila 124 milijonov evrov (+59,8 %), predvsem za višja neposredna plačila v kmetijstvu.
Odhodki za investicije in rast davčnih prihodkov
Odhodki za investicije so dosegli 81 milijonov evrov (+3,4 %), vlagali pa so v vojaško opremo, gradnjo in vzdrževanje cest, železniško infrastrukturo in zdravstvo. Tekoča plačila drugim izvajalcem javnih služb so znašala 54 milijonov evrov (+69,6 %), največ za linijski promet, manj za nadomestila Termoelektrarni Šoštanj. Stroški dela v javnem sektorju so narasli na 416 milijonov evrov (+14 %) zaradi napredovanj in plačne reforme.
Davčni prihodki so januarja dosegli 1,2 milijarde evrov (+4,6 %). Prihodki iz DDV so znašali 600 milijonov evrov (+10,7 %), iz dohodnine pa 195 milijonov evrov (+15,7 %). Prihodki od trošarin so bili 133 milijonov evrov (-3 %), manj je bilo prilivov od energentov, elektrike in tobaka, malenkost več pa od alkohola. Z davkom od dohodkov pravnih oseb so zbrali 130 milijonov evrov (-4,4 %), kar je posledica predčasnih decembrskih vplačil akontacij.
Januarski proračunski presežek najnižji v zadnjih letih
Gre za najnižji januarski presežek v zadnjih letih. Fiskalni svet opozarja, da so se prihodki povečali trikrat počasneje kot odhodki. Visoka rast odhodkov je posledica večje tekoče porabe, višjih subvencij, stroškov dela ter odvajanja sredstev v proračunske sklade, predvsem pokojninski, zdravstveni in socialni. Lani je bil delež odhodkov za pokojnine z 10,2 % BDP najvišji v zadnjih petih letih, del rasti pa je prispeval tudi zimski dodatek.
Tveganja za sklade in občine
Fiskalni svet opozarja na težave pri financiranju zdravstvene blagajne, kjer bi se primanjkljaj ob neuspehu načrtovanih ukrepov lahko povečal na rekordno raven. Občine so lani zabeležile primanjkljaj 0,2 % BDP, transferji iz državnega proračuna pa so se znova povečali, tudi za zmanjševanje razlik med občinami.
