Trajnost in kakovost kot ključni gonilni sili slovenskega turizma. Raziskali smo, kako se je turistični kazalnik gibal v minulem letu 2025 in kakša je potovalna statistika Slovencev.
Rast tujih obiskov in dolgoročna stabilnost
Leto 2025 je za slovenski turizem prineslo pomembno rast, saj je število prenočitev tujih gostov po podatkih Statističnega urada RS (SURS) naraslo za približno 9 odstotkov. Največji delež prenočitev so prispevali gostje iz Nemčije, Italije, Avstrije, Češke in Hrvaške, skupaj kar 44 odstotkov vseh tujih obiskov. Kot pravijo na Slovenski turistični organizaciji: “Med trgi z najvišjo rastjo so najbolj izstopali Poljska, Španija, Združeno kraljestvo, Češka, Hrvaška, Nizozemska in ZDA. Domači trg s četrtinskim deležem ostaja strateško pomemben in stabilen.”
Podaljševanje sezone in prostorska razpršitev
Slovenija beleži premike v smeri podaljševanja turistične sezone. Najvišje stopnje rasti so zabeležene spomladi in jeseni, kar kaže na uspešnost prizadevanj za celoleten turizem. Pomembno vlogo igra tudi prostorska razpršitev turističnega obiska. Vodilne destinacije z visokim porastom obiskov so bile: Velenje–Topolšica, Dolenjska, Nova Gorica z Vipavsko dolino, Brda, Zgornja Savinjska dolina in Zeleni kras. Kot poudarjajo v STO: “Trajnostni razvoj zahteva enakomerno razpršitev turističnega obiska in podaljševanje sezone.”
Finančni učinki v pozitivno smer
Izvoz potovanj je v obdobju januar–oktober 2025 dosegel 3,09 milijarde evrov, kar pomeni 5-odstotno rast glede na enako obdobje lani. Po podatkih ankete SURS so tuji gostje v hotelih spomladi dnevno porabili povprečno 214 evrov, od tega 122 evrov za nastanitev. Poleti je dnevna poraba znašala 170 evrov, v kampih pa povprečno 63 evrov. Povprečna spletna ocena turistične izkušnje je dosegla 8,9 od 10, kar Slovenijo uvršča nad povprečje primerljivih držav. “Visoka ocena potrjuje kakovostno ponudbo in celostno izkušnjo obiskovalcev,” izpostavljajo na STO.
Kam in koliko potujemo Slovenci?
Domači turisti so v prvi polovici leta opravili približno 3,3 milijona turističnih potovanj, od tega 2,9 milijona zasebnih. Njihovo število se je zmanjšalo za 7 odstotkov v primerjavi z lanskim obdobjem, predvsem zaradi manj potovanj po Sloveniji. Tri četrtine vseh prenočitev je bilo opravljenih v tujini, najpogosteje na Hrvaškem, v Italiji in Bosni ter Hercegovini. Kot kažejo statistični podatki: “Skoraj tri četrtine prenočitev domačih turistov je bilo ustvarjenih v tujini, kar kaže na močan izvoz potovanj,” zapisujejo na SURS.
Trajnost in digitalna podpora
Pozitiven odnos prebivalcev do turizma ostaja ključni temelj trajnostnega razvoja. Raziskave kažejo, da dve tretjini Slovencev turizem ocenjuje kot dejavnost z več pozitivnimi kot negativnimi učinki, približno 60 odstotkov pa si želi več vključevanja v oblikovanje lokalnih turističnih politik. S 1. januarjem je zaživelo Nacionalno informacijsko središče za turizem (NiST), ki omogoča bolj strateško in okoljsko odgovorno upravljanje. “Integracija Zelene sheme slovenskega turizma in uporaba umetne inteligence, kot pri virtualni asistentki Almi, predstavlja pomemben korak k trajnostnemu razvoju,” so še zapisali na STO. Dnevno statistiko turizma lahko spremljate na povezavi.
Preberite še: Kako je najstarejše slovensko mesto prišlo na vrh Evrope?
