Ko je leta 2021 gibanje talibanov ponovno prevzelo oblast v Afganistanu, se je za mnoge zgodovina ponovila.
Talibanski vzpon ni spontani pojav pa poroča EASO. Gre za rezultat desetletij vojn, tujih intervencij, regionalnih interesov in ideološkega inženiringa, ki so postopno razgradili afganistansko državo. Samo razumevanje, kdo je sodeloval pri nastanku talibanov in kako je bila država destabilizirana, pa zahteva pogled v obdobje hladne vojne.
Od sovjetske invazije do globalnega džihada
Leta 1979 se je Sovjetska zveza vojaško vključila v Afganistan, da bi podprla pro-sovjetsko vlado v Kabulu. Invazija je sprožila obsežen odpor mudžahedinov, znanih oboroženih islamistični borcev, ki so se predstavljali kot branitelji vere in domovine.
Njihov boj pa ni bil zgolj notranja zadeva.V kontekstu hladne vojne so mudžahedine obsežno podpirale predvsem Združene države Amerike (preko operacije Cyclone), Pakistan (zlasti prek obveščevalne službe ISI) ter Savdska Arabija (finančno in ideološko).
Ameriška strategija je bila jasna: Afganistan naj postane sovjetski “Vietnam”. Orožje, denar in vojaško usposabljanje so tekli prek pakistanskega ozemlja, kjer so nastajali begunski tabori in verske šole (madrase). Prav iz teh okolij so kasneje izšli številni talibanski kadri.
Pakistan in madrase: inkubator talibanskega gibanja
Po umiku Sovjetske zveze leta 1989 pa Afganistan vseeno ni pridobil stabilnosti. Ravno nasprotno, sledila je državljanska vojna med frakcijami nekdanjih mudžahedinov. Država je tako razpadla na območja pod nadzorom vojnih poveljnikov.
V tem vakuumu so se sredi 90. let pojavili talibani, ki so bili večinoma študenti verskih šol v Pakistanu, pod vplivom stroge deobandske interpretacije islama. Gibanje je obljubljalo red, konec korupcije in razorožitev vojskovodij.
Pakistan je v talibanih videl strateško prednost proti Indiji ter vpliv nad Kabulom. Zato jim je zagotavljal logistično podporo, varno zaledje in politično zaščito. Talibani so leta 1996 zavzeli Kabul in razglasili Islamski emirat Afganistan.
Vloga Savdske Arabije in ideološki vpliv
Savdska Arabija je poleg Pakistana priznala talibansko vlado in finančno podpirala verske ustanove, ki so širile puritansko interpretacijo islama. Ta ideološki tok je pomembno oblikoval pravni in družbeni sistem talibanskega režima, zlasti restriktivne ukrepe proti ženskam.
September 11. in nova destabilizacija
Po napadih 11. septembra 2001, ki jih je izvedla mreža Al-Kaida, je administracija predsednika George W. Bush začela vojaško operacijo proti talibanskemu režimu, ker je ta nudil zatočišče vodji Al-Kaide, Osama bin Laden.
Invazija pod vodstvom ZDA je talibane hitro odstavila z oblasti. Vendar dolgoročna stabilizacija ni uspela.
V ospredju so bile postavljene predvsem težavnosti na podlagi šibke in koruptivne afganistanske institucije ter odvisnost varnostnih sil od tuje podpore. Visoko število civilnih žrtev in lokalno nezadovoljstvo v povezavi z vztrajno podporo talibanom iz pakistanskih obmejnih območij, kar pa je vodilo do neuspešnega poskusa stabilizacje države.
Talibani so se tako hitro reorganizirali kot uporniško gibanje in postopno krepili vpliv na podeželju.
Umik ZDA in ponovni prevzem oblasti
Po dveh desetletjih vojne so Združene države sklenile sporazum s talibani v Doha leta 2020. Dogovor je predvideval umik tujih sil. Ko so se mednarodne enote leta 2021 umaknile, se je afganistanska državna struktura sesula v nekaj tednih.
Talibani so avgusta 2021 tako ponovno prevzeli oblast.
Destabilizacija kot dolgotrajen proces
Afganistanska destabilizacija ni posledica enega akterja.
Šlo je za preplet hladnovojnega rivalstva med ZDA in Sovjetsko zvezo. Veliko moč so imele tudi pakistanske regionalne strategije in savdski ideološki vpliv. Problematika notranjih etničnih in političnih razkolov ter neuspešne gradnje države po letu 2001, pa jedodatno vodila v nestabilnost Afganistana.
Talibani so tako nastali iz vojne infrastrukture, ki so jo pomagali vzpostaviti zunanji akterji, nato pa so jo izkoristili v vakuumu oblasti.
Rezultat pa je država, ki je danes ponovno pod oblastjo gibanja, katerega korenine segajo v mednarodno podprto vojno proti Sovjetski zvezi in v politične odločitve, ki so Afganistan spremenile v trajno nestabilno območje.
