Prebivalci Slovenije, stari 16 let ali več, so v letu 2025 znova ocenjevali svoje zadovoljstvo z različnimi vidiki življenja. Kot izhaja iz najnovejših podatkov Statističnega urada Republike Slovenije, so anketirani na lestvici od 0 (povsem nezadovoljen) do 10 (zelo zadovoljen) presojali splošno zadovoljstvo z življenjem, finančno stanje gospodinjstva, medosebne odnose in javne zelene površine v okolju, kjer živijo.
Rezultati kažejo, da med ljudmi še vedno največ štejejo odnosi.
Medosebni odnosi na vrhu že tretje leto zapored
Enako kot v preteklih dveh letih so bili anketiranci najbolj zadovoljni z odnosi, ki jih imajo s prijatelji, sorodniki, sosedi in sodelavci. Povprečna samoocena je znašala kar 8,6, kar potrjuje, da socialna povezanost ostaja eden ključnih dejavnikov kakovosti življenja. Visoka ocena nakazuje, da ljudje kljub morebitnim vsakodnevnim izzivom ohranjajo močne osebne vezi in občutek pripadnosti, kar pomembno vpliva na njihovo splošno dobro počutje.
Na drugem mestu po zadovoljstvu so javne zelene površine v okolju bivanja, ki so dosegle povprečno oceno 8,2. Parki, sprehajalne poti in druge zelene površine tako očitno pomembno prispevajo h kakovosti življenja. Podatek kaže, da prebivalci cenijo urejeno okolje in možnosti za rekreacijo ter preživljanje prostega časa na prostem. V času, ko se veliko govori o pomenu trajnostnega razvoja in zdravega življenjskega sloga, takšna ocena ni presenetljiva.
Splošno zadovoljstvo z življenjem stabilno
Splošno zadovoljstvo z življenjem je bilo ocenjeno s povprečno vrednostjo 7,6. Gre za razmeroma visoko oceno, ki kaže, da večina prebivalcev svoje življenje ocenjuje kot dobro ali zelo dobro, čeprav ne brez izzivov. Ta kazalnik pogosto odraža kombinacijo različnih dejavnikov; od osebnih odnosov in zdravja do zaposlitve in finančne varnosti.
Najnižjo povprečno oceno med štirimi področji je prejelo finančno stanje gospodinjstva, in sicer 6,8. Čeprav ocena še vedno presega sredino lestvice, je razlika v primerjavi z drugimi področji očitna. Podatek tako nakazuje, da finančna varnost ostaja ena bolj občutljivih tem za prebivalce. Stroški bivanja, energentov, hrane in drugih življenjskih potrebščin vsekakor vplivajo na občutek materialne stabilnosti, ki očitno zaostaja za zadovoljstvom na drugih področjih.
Odnosi ostajajo temelj zadovoljstva
Primerjava ocen jasno kaže, da na vrhu lestvice zadovoljstva ostajajo nematerialne vrednote: odnosi in kakovost življenjskega okolja. Čeprav finance igrajo pomembno vlogo, se zdi, da občutek povezanosti z drugimi in urejeno okolje pomembneje prispevata k subjektivnemu občutku sreče.
Podatki tako ponujajo zanimiv vpogled v to, kaj prebivalci Slovenije danes najbolj cenijo in kje vidijo največ prostora za izboljšave.
