Predvolilno soočenje v UKC Ljubljana je bilo namenjeno eni najbolj občutljivih tem — Zdravstvu. Razprava je hitro pokazala, da se dejstva in politična sporočila pogosto razhajajo. Preverjanje izjav je razkrilo več netočnosti in nekaj zavajajočih poenostavitev.
Čakalne vrste, številke ne držijo
Ena od trditev je bila, da se je število čakajočih od leta 2022 povečalo za 76 tisoč. Uradni podatki kažejo precej večji porast. Število ljudi na seznamih se je povečalo za skoraj 310 tisoč. Razlika tako ni majhna.
Koliko res plačamo za zdravstvo?
Slišati je bilo, da zaposlenim, od povprečne bruto plače 2500 evrov mesečno, za zdravstvo prispevajo 420 evrov. Izračuni kažejo drugače. Skupni prispevki zaposlenega in delodajalca znašajo približno 330 do 340 evrov.
Je država lastnica zasebnega centra?
Pri razpravi o Diagnostičnem centru Bled je bilo rečeno, da država prek Zavarovalnice Triglav privatizira zdravstvo. Center je res v lasti zavarovalnic, pri čemer ima država večinski delež v Triglavu. A povezava med tem lastništvom in privatizacijo sistema je politična interpretacija.
Opozorjeno je bilo, da se je v UKC Ljubljana v desetih letih zamenjalo devet direktorjev, medtem ko ima dunajska bolnišnica isto vodjo. V Ljubljani se jih je zamenjalo osem, na Dunaju pa je direktor res isti že več kot desetletje. Primerjava je delno točna, številke pa niso bile povsem natančne.
WHO in suverenost
V razpravi se je pojavila tudi teza, da Svetovna zdravstvena organizacija državam jemlje suverenost. Večina njenih priporočil ni obveznih. Države pa morajo spoštovati mednarodne zdravstvene uredbe, ki se nanašajo na poročanje in obvladovanje nalezljivih bolezni. Trditev o odvzemu odločanja ne zdrži.
Poslovanje UKC
Očitek o večmilijonskih izgubah največje bolnišnice je delno utemeljen, a ne celovit. UKC Ljubljana je leto 2025 zaključil z minimalnim presežkom, potem ko je prejel državno pomoč. Leto prej je posloval z visoko izgubo.
