Javne evidence razkrivajo presenetljive razlike v stroških za pravne storitve med slovenskimi srednjimi šolami. Medtem ko so nekatere v zadnjih petih letih za odvetnike namenile le nekaj tisoč evrov, so druge odštele več kot 100.000 evrov. Ravnatelji opozarjajo, da so ob tožbah, inšpekcijskih nadzorih in poplavi anonimnih prijav pogosto prepuščeni sami sebi. Denar za pravno pomoč pa morajo zagotoviti iz lastnih materialnih stroškov, namenjenih za opremo, programe in zaposlene.
Podatki iz javne evidence Erar kažejo, da je Srednja trgovska in aranžerska šola (STAŠ) v Ljubljani v zadnjih petih letih za pravne storitve namenila kar 128.696,76 evra. Na drugi strani je Srednja zdravstvena in kozmetična šola Maribor v enakem obdobju za odvetnike porabila manj kot dva tisoč evrov.
Poplava anonimnih prijav
Na STAŠ pojasnjujejo, da so odvetnike najemali za pripravo in vodenje postopkov javnih naročil, zastopanje pred državnimi organi in sodišči ter urejanje pogodbenih razmerij. A glavni razlog za visoke stroške je po besedah ravnateljice Elizabete Hernaus Berlec poplava anonimnih prijav, poroča Žurnal24.
“V zadnjih osmih letih smo se soočali s poplavo anonimnih prijav, tudi do 15 letno, v posameznih letih celo več kot ena na mesec,” pojasnjuje ravnateljica.
Prijave naj bi bile nepodpisane, napisane v enakem slogu in z isto pisavo. Naslovljene pa so bile ne le na šolo, temveč tudi na računsko sodišče, inšpektorate in policijo.
Vsaka prijava je sprožila postopke, upravne, inšpekcijske ali druge. “Iz vsake anonimne prijave je nastal najmanj en, včasih tudi dva ali več pravnih postopkov,” pravi Hernaus Berlec. Skupno je bilo v osmih letih uvedenih najmanj 47 različnih postopkov zoper šolo.
Zaposleni so se namesto rednega dela ukvarjali z zbiranjem dokumentacije, brskanjem po arhivih in odgovarjanjem na zahteve organov. Lani je Računsko sodišče pri pregledu poslovanja šole sicer odkrilo nepravilnosti pri izplačilu nadur in obračunu delovne uspešnosti. V enem primeru je bila uslužbenki izplačana previsoka delovna uspešnost v višini 260 evrov, dvema pa prenizka v višini 125 evrov. Ravnateljica poudarja, da bistvenih kršitev niso ugotovili.
“Niti ni omembe vredno”
Povsem drugačna slika je na Srednji zdravstveni in kozmetični šoli Maribor. Ravnateljica Katja Rek pravi, da je odvetniških storitev pri njih “res izjemno malo in niti ni omembe vredno”, kar potrjujejo tudi podatki iz Erarja. V petih letih so za pravne storitve namenili manj kot 2000 evrov.
Odvetniki ali lastni pravnik?
Da so potrebe šol po odvetniških storitvah vse večje, opaža tudi Nives Počkar, direktorica Šolskega centra Ljubljana in predsednica Zveze srednjih šol in dijaških domov Slovenije. Po njenih besedah gre najpogosteje za spore iz delovnih razmerij, gospodarsko pravo (investicije), pravice dijakov (izključitve), dostop do informacij javnega značaja, javna naročila, odškodninske zahtevke in izvršbe.
“Na naši šoli moramo trenutno izvesti štiri javna naročila. Ker so postopki tako zelo zahtevni, pogosto najemamo odvetnike, da speljejo postopek, a strošek bo večji od treh mesečnih plač pravnika,” opozarja Počkar.
Ter dodaja, da bi bilo smiselno, da bi šole lahko zaposlile tudi pravnike. Hkrati pa priznava, da pozna primere šol, ki s pravno pomočjo pretiravajo. “To tudi razumem, saj ravnatelji ne moremo prevzeti postopkov, za katere nimamo znanja in nismo usposobljeni.”
“Ne more biti tako, da celotno breme pade na šolo”
Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje v težjih pravdah šolam zagotovi državno odvetništvo, a to po besedah Nives Počkar velja le za izbrane primere. Trenutno pozna tri sodne postopke šol, kjer je vstopilo državno odvetništvo.
A ravnateljica STAŠ Elizabeta Hernaus Berlec meni, da to ni dovolj. “Ne more biti tako, da se od šole, ki nima zaposlenih pravnikov, zahteva, da kar naprej pošilja dokumentacijo državnim organom. Še posebno glede na to, da je naše poslovanje tako ali tako nadzorovano s strani sveta zavoda in računskega sodišča.”
Poudarja, da je šola v poplavi pravnih postopkov popolnoma sama. “Z vidika šole je pomembno, da se ne znajde v položaju, ko je postopkov toliko, da zadeva postane popolnoma neobvladljiva in ni več mogoče kakovostno opravljati poučevanja.”
Na vprašanje, ali bi moral sistem šolam zagotoviti več pravne pomoči, je odgovor sogovornikov jasen, da. Vendar ob tem opozarjajo, da bi morali najprej nasloviti vzrok težav: anonimne prijave, birokracijo in vse večjo kompleksnost postopkov, s katerimi se šole vsakodnevno soočajo.
