Letošnja meteorološka zima je bila v Sloveniji nadpovprečno topla, hkrati pa nam je prinesla manj padavin in manj sončnih ur kot običajno. Povprečna temperatura na državni ravni je bila za 1,5 °C višja od dolgoletnega povprečja, kar to sezono uvršča na deveto mesto najtoplejših zim od leta 1950 dalje. Čeprav je bila znatno toplejša od povprečja, pa ni dosegla rekorda lanske zime, ki je bila še za stopnjo in pol toplejša.
Letošnji februar šesti najtoplejši v zadnjih 75 letih
Toplo vreme je bilo najbolj izrazito v jugozahodnem delu države, kjer so na območju Babnega Polja in Blok namerili največja temperaturna odstopanja. Proti severovzhodu Slovenije se je ta razlika manjšala, tam so bile temperature bližje tistim, ki smo jih vajeni iz preteklosti. Za toplo zimo sta bila kriva predvsem nadpovprečno topla december in februar, pri čemer je bil letošnji februar celo šesti najtoplejši v zadnjih 75 letih. Edini mesec, ki je malenkost odstopal v nasprotno smer in bil nekoliko hladnejši od dolgoletnega povprečja, je bil januar.
Trend segrevanja vedno bolj prisoten
Slovenija se že več desetletij sooča z jasnim trendom segrevanja, ki je pozimi še posebej izrazit. Od 70. let prejšnjega stoletja se je povprečna zimska temperatura na državni ravni zvišala za približno 3 °C, kar močno vpliva na naravne cikle. Letošnja sezona je bila že deveta zaporedna nadpovprečno topla zima, kar potrjuje resnost podnebnih sprememb v naši regiji. Če pogledamo zadnjih trinajst let, ugotovimo, da je bila v tem obdobju le ena sama zima, in sicer 2016/17, hladnejša od dolgoletnega povprečja, vse ostale pa so bile toplejše od tistega, kar smo v preteklosti smatrali za običajno zimo, so ugotovili na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo.
Slika padavin v Sloveniji
Glede na padavinsko sliko je bila letošnja zima na ravni celotne države nekoliko manj namočena od povprečja obdobja 1991-2020, saj je kazalnik višine padavin dosegel 94 odstotkov. Za boljšo predstavo o ekstremih velja izpostaviti zimo 1950/51, ki je bila s kazalnikom 211 odstotkov najbolj namočena v zgodovini meritev, medtem ko je zima 1974/75 z le 30 odstotki padavin ostala na vrhu najbolj sušnih. Letošnja razporeditev padavin po mesecih je bila precej neenakomerna. December je bil izrazito suh in se je uvrstil na deveto mesto najmanj namočenih decembrov od leta 1950, medtem ko sta bila januar in februar precej bolj mokra, s kazalnikoma 127 oziroma 143 odstotkov.
Primanjkljaj v Julijskih Alpah
Tudi prostorska razporeditev padavin je bila vse prej kot enotna. Nadpovprečne količine so izmerili v delih Slovenskega primorja in predvsem na severovzhodu države, kjer je kazalnik na Sotinskem bregu znašal kar 145 odstotkov. Nasprotno so v Julijskih Alpah zabeležili precejšen primanjkljaj, saj je tam padlo manj kot 60 odstotkov običajnih padavin. Takšna temperaturna in padavinska slika je neposredno vplivala na skromno snežno odejo po večini države. V nižinah osrednje Slovenije, denimo v Ljubljani in Metliki, je sneg vztrajal le deset dni, v Logatcu in Postojni pa dan več, kar je krepko pod povprečjem, ki se giblje med 27 in 41 dnevi, so ugotovili na omenjenem Ministrstvu.
Sneg po Sloveniji
Povsem drugače je bilo na severovzhodu in vzhodu države. Na območju Haloz, Slovenskih goric in Goričkega je zapadlo precej novega snega, ponekod celo nad en meter, višina snežne odeje pa je presegla pol metra. V teh krajih je bilo število dni s snegom celo največje v zadnjih nekaj letih. V visokogorju so bile razmere slabše, saj je na Kredarici zapadlo le tri metre novega snega, kar je četrtino manj od povprečja in daleč od rekordne sezone 2020/21, ko je zapadlo več kot deset metrov snega. Tudi sonca je bilo to zimo manj, saj je kazalnik osončenosti znašal le 81 odstotkov.
