Evropska čebelarska zveza (EBA) je v pismu evropskemu komisarju za kmetijstvo Christophu Hansenu opozorila na resne pomanjkljivosti v evropski zakonodaji in nadzoru na trgu medu. V organizaciji, ki jo vodi slovenski čebelar Boštjan Noč, poudarjajo, da so potrebna orodja za zaščito trga sicer že na voljo, vendar po njihovem mnenju manjka predvsem politična volja za njihovo dosledno uporabo.
Mejni organi sumljivih pošiljk pogosto ne morejo zavrniti
Pri EBA so pojasnili, da so v pismu pripravili odgovore na več izjav komisarja, ki je zagotovil, da mora ves med na evropskem trgu izpolnjevati stroge pogoje. Po oceni zveze pa takšna zagotovila v praksi ne držijo. Glavna težava je po njihovih besedah uradni nadzor na mejah. Mejni organi namreč sumljivih pošiljk pogosto ne morejo zavrniti, ker uporabljene analitske metode niso pravno zavezujoče. »To ustvarja sistemsko vrzel, ki jo goljufi s pridom izkoriščajo,« opozarjajo v zvezi.
Kritični so tudi do sporazuma med Evropsko unijo in južnoameriškim trgovinskim blokom Mercosur. Komisar Hansen meni, da bi večji uvoz iz držav Južne Amerike pripomogel k raznolikosti ponudbe na evropskem trgu, vendar EBA temu ostro nasprotuje. Poudarjajo, da težava ni v pomanjkanju medu, temveč v zelo nizkih cenah uvoza – pogosto pod dvema evroma na kilogram – predvsem iz Kitajske in Ukrajine. Po njihovih navedbah podatki kažejo, da je več kot polovica medu iz Brazilije in Argentine neskladnega z evropskimi pravili, zato bi dodatno odpiranje trga brez strožjega nadzora lahko ogrozilo obstoj evropskih čebelarjev.
Zveza opozarja tudi na dolgotrajne birokratske postopke pri uvajanju novih metod za odkrivanje ponarejenega medu. Brez uradne potrditve po standardih ISO in prenosa v zakonodajo takšne metode na sodišču ne veljajo kot dokaz, kar po njihovem mnenju onemogoča učinkovit pregon goljufij.
Med bi moral biti med visoko tveganimi živili
EBA zato zahteva, da se med zaradi pogostih prevar uvrsti med visoko tvegana živila. Takšna razvrstitev bi omogočila sistematične in temeljite fizične preglede vseh pošiljk še pred vstopom na evropski trg. Poleg tega pozivajo k takojšnji vzpostavitvi evropskega in nacionalnih referenčnih laboratorijev za med, ki so bili v zakonodaji predvideni že leta 2018, vendar jih Evropska komisija še vedno ni ustanovila.
»Evropski čebelarji ne zahtevajo novih obljub, temveč dosledno izvajanje prava, ki bo zaščitilo pošteno pridelavo in potrošnike,« poudarjajo v zvezi.
Ponarejen med lahko vsebuje predvsem sladkor
Problem ponarejenega medu je v Evropi vse večji. Strokovnjaki opozarjajo, da številni izdelki na trgu vsebujejo le majhen delež pravega medu, preostanek pa predstavljajo sladkorni sirupi. Fabian Torres, strokovnjak za med in direktor razvoja poslovanja pri podjetju SICPA, je za španske medije ocenil, da je v Španiji celo do 80 odstotkov medu na policah lahko ponarejenega ali močno razredčenega.
Takšen izdelek je po njegovih besedah pogosto bolj podoben sladkornemu sirupu kot pravemu medu. »V najboljšem primeru mu dodajo sladkor, kar pomeni, da gre predvsem za kalorično bombo, ki je lahko še posebej neprimerna za otroke ali starejše,« opozarja.
Težava je še večja pri pekovskih izdelkih in drugih živilih, ki vsebujejo med, saj potrošniki pogosto težko ugotovijo, kakšna surovina je bila dejansko uporabljena.
Kako lahko prepoznate sumljiv ali ponarejen med?
Strokovnjaki svetujejo, da so potrošniki pri nakupu medu pozorni na več znakov:
- Če je cena izjemno nizka, je to lahko prvi znak za previdnost. Pravi med je zaradi zahtevne pridelave redko zelo poceni.
- Pomemben je tudi izvor. Med z jasno označenim poreklom, zlasti od lokalnih čebelarjev, je običajno zanesljivejša izbira kot izdelki z nejasno oznako »mešanica medu iz držav EU in zunaj EU«.
- Naravni med se sčasoma tudi kristalizira. Če ostane dolgo popolnoma tekoč, je to lahko znak, da je bil močno segret ali razredčen s sirupi.
- Pravi med ima praviloma tudi izrazit vonj in okus po cvetju ali rastlinah, iz katerih je nastal, medtem ko je ponarejen pogosto zgolj enakomerno sladek brez posebne arome.
Pazljivo tudi pri uporabi medu
Tudi pri uporabi pravega medu je treba paziti na temperaturo. Čebelarji opozarjajo, da visoka temperatura uničuje številne koristne snovi v medu. Če ga dodamo v zelo vroč čaj ali napitek, lahko izgubi del svojih hranilnih lastnosti. Strokovnjaki zato priporočajo, da napitek najprej nekoliko ohladimo, šele nato dodamo med.
Pravi med sicer velja za živilo z mnogimi koristmi za zdravje, vendar strokovnjaki opozarjajo, da morajo biti potrošniki pri nakupu pozorni, saj je lahko razlika med kakovostnim čebeljim pridelkom in industrijskim sladkornim sirupom precejšnja.
