Državnozborske volitve se bližajo. A pred tem nas čaka še nekaj dni intenzivne volilne kampanje, ki ima natančno določena pravila. Vse od plakatiranja in oglaševanja do novih evropskih uredb o umetni inteligenci in preglednosti političnih oglasov. Kaj vse je dovoljeno, kaj strogo prepovedano in na kaj morate biti pozorni, preden oddate svoj glas?
Volilna kampanja za državnozborske volitve 2026 poteka po natančno določenih pravilih. Te ureja Zakon o volilni in referendumski kampanji (ZVRK), letos pa so v veljavo stopile tudi novosti na ravni Evropske unije. Skupaj z ministrstvom za javno upravo, Informacijskim pooblaščencem, Računskim sodiščem in AKOSom so pripravili prenovljeni Vodnik za organizatorje volilnih in referendumskih kampanj, ki na enem mestu pojasnjuje pravila igre.
Kdaj sploh poteka kampanja?
Po zakonu se volilna kampanja lahko začne najkasneje 30 dni pred dnevom glasovanja in se mora končati 24 ur pred dnevom glasovanja. Za tokratne volitve to pomeni, da je kampanja uradno stekla 19. februarja 2026 in se bo končala v petek, 20. marca 2026, opolnoči. S tem nastopi volilni molk, ki traja vse do zaprtja volišč v nedeljo, 22. marca, ob 19. uri.
A v praksi se pojavlja vprašanje tako imenovane “kampanje pred kampanjo”. Mediji so poročali, da naj bi nekatere stranke začele z oglaševanjem že decembra 2025, kar odpira vprašanja o transparentnosti financiranja in morebitnem obvodu zakona. Uradno gledano zakon obdobja pred uradnim začetkom kampanje ne ureja, kar ustvarja sivo cono, ki jo nekateri izkoriščajo.
Plakatiranje: Kje in kako?
Plakatiranje je dovoljeno le na plakatnih mestih, ki jih določi občina. Občine morajo vsem organizatorjem kampanje brezplačno zagotoviti enakopravnost pri lepljenju in nameščanju plakatov na teh mestih. V Mestni občini Ljubljana so tako oblikovali enotna navodila, ki določajo dovoljene lokacije, opremo in časovno obdobje postavitve. Stranke se lahko predstavljajo na A-stojnicah na Adamič-Lundrovem nabrežju, Linhartovi cesti in Prešernovem trgu, pa tudi pred volilnimi štabi in sedeži četrtnih skupnosti.
Plakatiranje zunaj teh mest ni dovoljeno.
Umetna inteligenca in ciljano oglaševanje
Letošnje volitve prinašajo pomembne novosti na področju digitalnega oglaševanja. V veljavo je stopila Uredba EU o preglednosti in ciljanem političnem oglaševanju, ki zahteva, da so politični oglasi opremljeni z obvestilom o preglednosti. To pomeni, da mora biti jasno razvidno, kdo je naročnik oglasa in kako je bil ciljan na posamezne volivce.
Prav tako se uporablja Akt o umetni inteligenci, ki prepoveduje uporabo sistemov za manipuliranje z avtonomno voljo volivcev in zaostruje pogoje za uporabo UI pri vplivanju na volilno vedenje. Strožja pravila veljajo tudi za uporabo globokih ponaredkov (deepfake).
Informacijska pooblaščenka dr. Jelena Virant Burnik ob tem opozarja, da ciljanje sporočil volivcem glede na njihove profile odpira številna tveganja. Ta segajo vse od varstva zasebnosti do zapiranja v informacijske mehurčke in vplivov na svobodno odločanje.
Kdaj še lahko verjamemo podatkom?
Raziskave javnega mnenja so pomemben del kampanje, a zakon določa, da jih je treba objavljati z navedbo izvajalca, metodologije in naročnika. Sedem dni pred dnevom glasovanja, torej od 15. marca dalje, objave raziskav o kandidatih in strankah niso več dovoljene.
Mediji, kot je POP TV, so svoja pravila za vabljenje strank v soočenja vezali na povprečje zadnjih treh anket, ki jih zanje izvaja agencija Mediana. Podobno so svoja pravila objavili tudi pri Slovenski tiskovni agenciji in drugih medijih.
Kdo lahko vodi kampanjo?
Zakon določa, da ima lahko vsaka lista kandidatov samo enega organizatorja volilne kampanje, ki je odgovoren za njeno zakonitost. Tuje pravne in fizične osebe ne smejo organizirati volilne kampanje v Sloveniji, prav tako ni dovoljeno izvajati kampanje za volitve v drugi državi.
Prepovedano je tudi oglaševanje v prostorih ali s sredstvi verskih skupnosti, državnih in občinskih organov, javnih zavodov in drugih oseb javnega prava. Izjema so primeri, ko v kraju ni druge ustrezne dvorane za shode, a takrat morajo biti prostori na voljo vsem pod enakimi pogoji.
Kako so zaščiteni kandidati?
Če v kampanji pride do nespoštovanja pravic kandidatov, na primer žaljenja, poseganja v zasebnost ali osebnostne pravice, imajo prizadeti možnost hitrega sodnega varstva. Sodišče mora o zahtevi odločiti v treh dneh, pritožba pa se rešuje v naslednjih štirih dneh. Odločba se objavi v vseh javnih glasilih.
Na kaj morajo biti pozorni volivci?
Volivci lahko med kampanjo spremljamo oglaševanje, soočenja in raziskave, a velja biti pozoren na nekaj ključnih stvar:
- Preglednost oglasov: Vsak plačan politični oglas mora imeti navedenega naročnika . Če tega ni, gre lahko za kršitev.
- Preverjanje virov: Širjenje neresničnih in zavajajočih informacij je eno glavnih tveganj na družbenih omrežjih . Mediji, kot je 24ur, napovedujejo, da bodo opozarjali na lažne novice in volivcem omogočali odločanje na podlagi preverjenih dejstev .
- Siva cona pred kampanjo: Nekatere stranke so začele z oglaševanjem že pred uradnim začetkom kampanje, kar odpira vprašanja o financiranju in transparentnosti . Vredno je preveriti, kdo stoji za spletnimi stranmi in oglasi, ki jih srečujemo.
- Volilni molk: 24 ur pred volitvami in na dan volitev do zaprtja volišč velja popoln molk – prepovedano je kakršno koli politično oglaševanje, objave raziskav ali pozivanje k volitvam .
Kaj pa mediji?
Mediji morajo najkasneje 45 dni pred dnevom glasovanja objaviti pravila za predstavitev kandidatov in strank. Javni mediji morajo zagotoviti enake pogoje vsem organizatorjem kampanje. Zasebni mediji, kot so POP TV, 24ur, Demokracija in drugi, so svoja pravila objavili, vse od meril za vabila v soočenja do cenikov za plačano oglaševanje.
STA je napovedala, da bo v času kampanje zagotavljala posebne napovedi dogodkov in dnevne preglede dogajanja, po objavi vseh kandidatnih list pa tudi enkratno enakopravno predstavitev vsake liste.
Zakaj (še) ni kazni?
Nadzor nad izvajanjem kampanje izvajajo inšpektorati, Računsko sodišče in druge pristojne institucije. Kršitve lahko vodijo do glob, odvzema sredstev, v skrajnih primerih pa celo do razveljavitve volitev. V aktualni kampanji so se že pojavili očitki o domnevno spornem financiranju in oglaševanju pred uradnim začetkom kampanje. Ali bodo ti očitki privedli do uradnih preiskav, bo pokazala prihodnost.
Čeprav so se v letošnji kampanji pojavili številni primeri spornega oglaševanja in domnevnih kršitev. Vse od plakatov z vprašljivo uporabo kulturnih referenc, do očitkov o predčasnem oglaševanju uradnih sankcij za zdaj še ni bilo. Razlogov je več.
Prvič, nadzor nad kampanjo je razpršen med več institucij. Inšpektorat za notranje zadeve, inšpektorat za kulturo in medije, občinska redarstva in Računsko sodišče, odvisno od vrste kršitve. Drugič, postopki o prekrških se pogosto sprožijo šele po uradni prijavi, dokazovanje namerne kršitve pa je lahko zapleteno, zlasti pri vsebinah na družbenih omrežjih, kjer se meja med organsko vsebino in plačanim oglaševanjem hitro zabriše.
Tretjič, nekateri primeri, kot so uničevanje plakatov ali osebni incidenti, se obravnavajo kot kazniva dejanja ali prekrški splošne narave, ne pa neposredno kot kršitve zakona o volilni kampanji. Zaradi preobremenitve tožisltev in sodišč se lahko postopek izrečene sodbe prične razvijati šele mesece ali leta po volitvah.
Volilna kampanja je tako kot demokracija odvisna predvsem od aktivne udeležbe volivcev. Z oddajo glasu 22. marca posamezniki ne soodločajo le o sestavi parlamenta, ampak tudi o smeri, v katero se bo družba razvijala v prihodnjih letih. Udeležba na volitvah zato ostaja eden ključnih dejavnikov delovanja vsakega demokratičnega sistema.
