Vsaka druga delovno aktivna oseba v Sloveniji je ob koncu lanskega leta odhajala na delo v drugo občino. Kot je danes objavil državni statistični urad, je medobčinskih delovnih migrantov približno 511.800. Tor pomeni, da je bilo takšnih skoraj 50 odstotkov vseh delovno aktivnih. Le 33 občin ima več delovnih mest kot prebivalcev, med njimi močno izstopa Trzin.
Trzin: slovenska prestolnica delovnih mest
Občina Trzin je tudi lani ostala nesporni rekorder po presežku delovnih mest. S približno 3,5-krat več delovnimi mesti kot delovno aktivnimi prebivalci močno izstopa v slovenskem prostoru. Dnevno ali v drugačnih časovnih presledkih v to občino prihaja na delo okoli 5500 oseb iz drugih občin, medtem ko iz Trzina v druge občine odhaja približno 1320 delovno aktivnih prebivalcev.
Približno dvakratni presežek delovnih mest so ob koncu leta 2025 beležile še občine Šempeter, Vrtojba, Nazarje, Murska Sobota, Ljubljana in Odranci.
Ljubljana: najbolj obremenjena z migracijami
Medtem ko ima Ljubljana dvakratni presežek delovnih mest, je hkrati daleč najbolj obremenjena z delovnimi migracijami v obeh smereh. V prestolnico dnevno prihaja na delo skoraj 142.400 oseb iz drugih občin, kar je približno 800 več kot leto prej. Hkrati iz Ljubljane v druge občine odhaja okoli 25.700 njenih delovno aktivnih prebivalcev (približno 350 več kot leto prej). Skupaj oba tokova obsegata okoli 168.100 delovno aktivnih oseb.
Po obsegu migracij Ljubljani sledijo Maribor, Celje, Kranj in Domžale.
Izrazito delovne in izrazito bivalne občine
Statistiki so občine razvrstili v dve skrajni kategoriji. Med tako imenovane izrazito delovne občine uvrščamo tiste, kjer je število delovnih mest najmanj za 16 odstotkov večje od števila delovno aktivnih prebivalcev. Ob koncu lanskega leta je bilo takšnih občin 19, enako kot leto prej.
Nasprotje so izrazito bivalne občine, kjer je delež delovnih mest v primerjavi s številom delovno aktivnih prebivalcev manjši od 36 odstotkov. Takšnih občin je bilo 28, ena manj kot v predhodnem letu. Gre predvsem za manjše občine, pri katerih nobena nima več kot 3000 delovno aktivnih prebivalcev, delovnih mest pa imajo manj kot 1000.
Medregijske migracije in tuji delavci
Delovne migracije med posameznimi statističnimi regijami so manj številne kot znotraj njih. Ob koncu prejšnjega leta je bilo medregijskih delovnih migrantov okoli 208.800 ali 22,6 odstotka delovno aktivnega prebivalstva, kar je skoraj 1500 več kot leto prej.
Osrednjeslovenska statistična regija že devet let ostaja edina s presežkom delovnih mest. Lani je ta presežek znašal 32,5 odstotka, kar pomeni približno 83.000 delovnih mest več, kot je delovno aktivnih oseb s prebivališčem v tej regiji.
Statistični urad je objavil tudi podatke o tujih čezmejnih delovnih migrantih. Ob koncu lanskega leta jih je v Sloveniji delalo približno 6300, kar je 325 manj kot leto prej. Daleč največ jih prihaja iz Hrvaške (približno 5100), sledijo Italijani (okoli 870), medtem ko Slovenija kot ciljna država ni tako zanimiva za Avstrijce in Madžare.
