Na prvi pogled se sliši kot priložnost iz sanj: hiša v Italiji za en sam evro. A za mnoge, ki so se podali v to avanturo, se je izkazalo, da je takšna odločitev vse prej kot poceni … In včasih celo ena najdražjih napak v življenju.
Stroški se pokažejo čez čas
Koncept »hiš za en evro« je v Italiji dobro znan in privablja kupce z vsega sveta. Predvsem tujce, ki si v svojih državah težko privoščijo nepremičnine, zamisel hitro premami: namesto dragega stanovanja v velikem mestu lahko za simbolično ceno kupijo hišo v slikovitem italijanskem kraju. A realnost pogosto ni tako romantična, kot se zdi na prvi pogled.
Začetna cena je resda simbolična, vendar se pravi stroški pokažejo šele kasneje. Kupci morajo ob nakupu običajno plačati varščino v višini več tisoč evrov in se zavezati, da bodo nepremičnino v nekaj letih popolnoma obnovili. Če tega ne storijo pravočasno, varščino izgubijo. Poleg tega so takšne hiše pogosto v zelo slabem stanju, velikokrat celo na robu razpada, saj gre za zapuščene objekte v zgodovinskih središčih manjših mest.
Prenova lahko stane več kot gradnja nove hiše
Prav tu se začnejo največje težave. Ker so stavbe pogosto zaščitene kot kulturna dediščina, je za prenovo potrebno pridobiti številna dovoljenja, postopki pa se lahko vlečejo več let. Italijanska birokracija je za marsikoga nepremostljiva ovira, stroški pa se medtem kopičijo. V nekaterih primerih prenova na koncu stane celo več kot gradnja nove hiše.
To potrjujejo tudi izkušnje ljudi, ki so se v projekt podali. Nekateri opozarjajo, da je treba začetne ocene stroškov vsaj podvojiti, saj se hitro pojavijo nepredvideni zapleti. Ena od Američank je denimo priznala, da je že za dokumentacijo porabila več kot 5000 evrov, še preden bi sploh lahko začela z obnovo, nato pa je od nakupa odstopila.
Ker ni najdel delavcev je bil prisiljen hišo prodati
Podobno se je moral 58-letni Avstralec Danny McCubbin odpovedati hiši v Italiji, ki jo je kupil za 1 evro, potem ko v danem roku ni mogel najti delavcev za njeno obnovo. McCubbin je hišo kupil v majhnem mestu Mussomeli na Siciliji. Avstralski državljan je dejal, da se ni mogel upreti priložnosti, da bi za simbolično plačilo kupil dom v tujini, in spodbudil druge, naj se pridružijo podobnim projektom.
Hiša, ki je bila desetletja zanemarjena, je zahtevala obsežna dela, McCabeen pa se je soočil s težavo, ki je v Italiji vse bolj očitna, in sicer pomanjkanjem gradbenih delavcev. Po le nekaj mesecih je bil prisiljen hišo prodati nepremičninskemu posredniku in mu je bil povrnjen plačani znesek.
»Zelo težko je bilo najti gradbenika in sčasoma je hiša propadla. Ko sem končno našel gradbeno podjetje, so bili stroški prenove dvakrat višji. Odločil sem se, da se ne splača več,« je povedal za iNews. McCabeen ne skriva razočaranja, še posebej ker mu je bil všeč miren življenjski slog v Mussomeliju, mestu z okoli 11.000 prebivalci.
Kljub številnim opozorilom pa zanimanje za takšne nepremičnine ne upada. Program še naprej privablja pozornost medijev in družbenih omrežij, številni pa v njem še vedno vidijo priložnost za nov začetek v Italiji.
