Slika Guernica, ki velja za eno najbolj znanih del Pabla Picassa, je ponovno postala jabolko spora. Baskovske oblasti si namreč že vrsto let prizadevajo, da bi mojstrovino iz Madrida za nekaj časa prestavile v svojo regijo. Tokrat bi jo v Bilbau razstavili ob 90. obletnici bombardiranja mesta Guernica, ki ga je slikar upodobil.
Zakaj zdaj? 90 let od tragedije
Baskovska vlada si želi sliko razstaviti v znamenitem Muzeju Guggenheim v Bilbau ob 90. obletnici bombnega napada na baskovsko mesto Guernica, ki se je zgodil 26. aprila 1937. Napad so med špansko državljansko vojno ukazali španski nacionalisti, izvršile pa so ga enote nemških nacistov in italijanskih fašistov.
Po mnenju baskovske vlade bi bila slika od oktobra do junija v Bilbau neka oblika “odškodnine in zgodovinskega spomina”.
Sanchez predloga ni zavrnil
Prošnje so bile doslej že večkrat zavrnjene, tokrat pa je predsednik baskovske avtonomne skupnosti Imanol Pradales zahtevo za premestitev umetnine izrazil med pogovori s španskim premierjem Pedrom Sanchezom.
Sanchez, čigar manjšinska vlada je pri sprejemanju zakonov odvisna od podpore dveh baskovskih strank v parlamentu, predloga ni zavrnil in ga je posredoval ministrstvu za kulturo.
Tehnične težave: “Slika je preveč krhka”
Ministrstvo je za tehnično poročilo o izvedljivosti zahteve zaprosilo Muzej Reina Sofia v Madridu, kjer je Guernica od leta 1992 stalno razstavljena. In tam so premestitev odsvetovali.
V poročilu so zapisali, da je slika preveč krhka za premestitev, izpostavili pa so tudi možnost poškodb zaradi vibracij ali premikanja. Picassova črno-bela mojstrovina je namreč izjemno občutljiva, vsak transport bi zanjo pomenil veliko tveganje.
1,6 milijona obiskovalcev letno
Guernica velja za osrednji eksponat v Muzeju Reina Sofia, ki je s približno 1,6 milijona obiskovalcev letno eden najbolj obiskanih muzejev v Španiji. Premestitev slike, tudi le začasna, bi zato pomenila velik udarec za madridski muzej.
Desničarska voditeljica madridske regije Isabel Diaz Ayuso je v ponedeljek ostro nasprotovala premestitvi.
“Ne zdi se mi smiselno, da bi vse umetnine vračali na mesto izvora. Po tej logiki bi morali vsa Picassova dela poslati v Malago, kjer se je svetovno znani umetnik rodil,” je povedala.
Zgodovina Guernice: Od Pariza do New Yorka do Madrida
Guernica je nastala za španski paviljon na svetovni razstavi v Parizu leta 1937. Po razstavi je potovala po svetu, nato pa je bila dolgo časa v newyorškem Muzeju moderne umetnosti (MoMA).
Picasso, ki je umrl leta 1973, je izrecno zahteval, da se slika ne vrne v Španijo, dokler ni ponovno vzpostavljena demokracija. Njegovo željo so spoštovali, v Španijo so jo preselili šele leta 1981, šest let po Francovi smrti. Picasso sam ni dočakal razstave svoje mojstrovine v domovini.
Niso prvič zavrnili posojila
Leta 1995 so španske oblasti že zavrnile, da bi sliko posodili Centru Pompidou v Parizu, pri čemer so prav tako kot razlog navedli morebitno škodo, ki bi jo slika lahko utrpela med transportom.
Odločitev je zdaj v rokah španskega ministrstva za kulturo in muzeja Reina Sofia. Glede na tehnično poročilo, ki premestitev odsvetuje, in zgodovino zavrnitev posojil je malo verjetno, da bi Guernica kmalu zapustila Madrid. A politični pritiski, zlasti odvisnost Sanchesove vlade od baskovskih poslancev, so močni.
Bo Guernica spet potovala? Za zdaj ostaja v Madridu. A baskovska vztrajnost se ne zmanjšuje in 90. obletnica bombnega napada je čustveno nabit razlog za novo zahtevo.
