Novinarsko častno razsodišče (NČR) je kršitve novinarskega kodeksa ugotovilo v eni od treh pritožb, ki jih je zoper novinarja oddaje Tarča na TVS Žana Dolajša in Klemna Košaka ter voditeljico oddaje Eriko Žnidaršič podalo podjetje Gen-I. Razsodilo je, da sta Dolajš in Žnidaršič kršila 3. člen kodeksa. V drugih primerih kršitev ni ugotovilo.
Družba Gen-I je eno od treh pritožb vložila zoper novinarja Tarče na Televiziji Slovenija (TVS) Žana Dolajša in Klemna Košaka ter voditeljico oddaje Tarča Eriko Žnidaršič. Očita jim kršitve več členov Kodeksa novinarjev Slovenije v oddaji Tarča, ki je bila predvajana 11. septembra 2025.
Kršitev 3. člena: Nepridobljen odziv pred oddajo
Razsodišče je odločilo, da je Žnidaršič kršila 3. člen kodeksa, ni pa kršila 1. in 5. člena kodeksa. Prav tako je Dolajš kršil 3. člen kodeksa, ni pa kršil 1. in 5. člena kodeksa. Košak pa ni kršil 4. in 5. člena kodeksa.
Kodeks novinarjev Slovenije v 3. členu novinarju nalaga, da mora pri objavljanju informacij, ki vsebujejo hude obtožbe, pridobiti odziv tistih, ki jih te informacije zadevajo, praviloma v istem prispevku, sicer pa takoj, ko je mogoče. Enako mora storiti tudi, ko povzema hude obtožbe iz drugih medijev ali arhivov. Če novinar odziva ni mogel pridobiti, mora to javnosti pojasniti.
NČR je ugotovilo, da pred predvajanjem oddaje za ta del vsebine ni bil pridobljen odziv družbe Gen-I. To izhaja že iz same pritožbe Gen-I, še jasneje pa iz odgovora Dolajša, ki izrecno navaja, da podrobnosti pred oddajo ni uspel preveriti pri Gen-I, ker je podatke o transakcijah prejel le nekaj ur pred oddajo. Kasnejša objava popravka tega procesnega primanjkljaja glede 3. člena ne odpravi, saj kodeks zahteva odziv praviloma že ob objavi hudih obtožb oziroma vsaj pojasnilo, da odziva ni bilo mogoče pridobiti, so pojasnili.
Prva pritožba: Oddaja 24. aprila 2025
Družba Gen-I se je pritožila tudi zaradi oddaje Tarča, predvajane 24. aprila 2025. Dolajšu očita kršitve 1., 3. in 4. člena kodeksa zaradi navedbe o oglaševanju Gen-I v slovenskih medijih.
Razsodišče je odločilo, da Dolajš ni kršil 1., 3. in 4. člena kodeksa. NČR ocenjuje, da ni mogoče potrditi kršitve 1. člena kodeksa. Sporna navedba ni bila predstavljena kot ozko, enostavno preverljivo dejstvo, temveč kot interpretativna novinarska postavitev teme o razmerju med politiko, kapitalom in mediji. Jedro navedbe, da je Gen-I finančno močan subjekt v državni oziroma paradržavni sferi ter da v medijih oglašuje, ni bilo izmišljeno, ampak je bilo uporabljeno kot podlaga za širšo analizo medijskega vpliva.
Iz magnetograma oddaje izhaja, da je bila navedba umeščena v komentatorsko-analitični okvir razprave o vplivu na medije, ne pa kot samostojna trditev o kakem konkretnem nedovoljenem ravnanju družbe Gen-I. Zato ni mogoče reči, da je Dolajš objavil dokazano neresnično dejstvo v smislu 1. člena kodeksa, pojasnjuje razsodišče.
Druga pritožba: Oddaja 13. novembra 2025
V tretjem primeru se je družba Gen-I pritožila zaradi prispevka v oddaji Tarča, predvajani 13. novembra 2025. Dolajšu očita kršitev 4. člena kodeksa. V oddaji Tarča z naslovom Sledi denarja so obravnavali problematiko porabe javnih finančnih sredstev za projekt Evropska prestolnica kulture, ki je potekala v Novi Gorici. V oddaji so se ukvarjali s podjetnikom Milanom Krajncem in podjetji v njegovi lasti. V prispevku na temo Krajnčevih podjetij je Dolajš omenjal tudi družbo Gen-I.
Razsodišče je odločilo, da Dolajš ni kršil 4. člena kodeksa. Pritožnik sicer zatrjuje, da bi moralo biti zaradi pravilnega razumevanja prispevka posebej pojasnjeno, da Gen-I po obsegu poslov z Mikrografijo ni med njenimi največjimi partnerji, ter da so bili največji partnerji drugi subjekti. Vendar po presoji NČR to v konkretnem primeru ni bila informacija, ključna za razumevanje obravnavane teme v smislu 4. člena kodeksa.
Jedro prispevka ni bilo v natančni strukturi vseh prihodkov Mikrografije ali v primerjavi deležev posameznih naročnikov, temveč v ugotovitvi, da je Mikrografija podjetje z izrazito izpostavljenostjo javnemu sektorju in da je poslovala tudi s Krajnčevim hrvaškim podjetjem. Za razumevanje tega jedra ni bilo odločilno, ali je bil Gen-I med največjimi, srednjimi ali manjšimi partnerji Mikrografije, je razsodišče zapisalo v obrazložitvi.
