Slovenija se pogosto omenja kot ena najbolj zelenih držav v Evropi, kar potrjujejo tudi podatki Zavoda za gozdove Slovenije. Gozdovi pokrivajo približno 58 odstotkov celotne površine države, kar pomeni, da več kot polovico ozemlja zaznamujejo drevesa, gozdne poti in naravni ekosistemi.
V zadnjih stoletjih se je površina gozodv v Sloveniji povečala
Zavod za gozdove Slovenije je objavil podatke, iz katerih je razvidno, da se je v zadnjih stoletjih površina gozdov v Sloveniji povečevala, po letu 2010 pa se je povečevanje umirilo in ostaja zadnja leta razmeroma stabilno. Od leta 1875, ko je bilo gozda le 36 odstotkov, do leta 2009, ko je njegova površina narasla na 58,5 odstotka in do danes, ko se je površina umirila pri 58,0 odstotkih ozemlja Slovenije. Po deležu gozda je Slovenija na tretjem mestu med državami EU-27, za Švedsko in Finsko.
Pomemben dejavnik kakovosti zraka
Najbolj gozdnat del Slovenije je dinarski del države (južna in jugovzhodna Slovenija), ki vključuje območja kot so Kočevsko, Notranjsko in del Dolenjske. Tam so gozdovi strnjeni, obsežni in pogosto prekinjeni le z manjšimi naselji. Prav v takšnih okoljih pride do izraza vpliv gozda na okolje, predvsem kot pomemben dejavnik kakovosti zraka.
Gozdovi predstavljajo velik delež v skupni površini Slovenije in so tako bistveni gradnik slovenske krajine. Obseg in spremembe na gozdnih površinah in drugih gozdnatih zemljiščih so osnovni, hkrati pa tudi ključni kazalnik za oceno trajnosti gospodarjenja z gozdovi, pojasnjujejo na Zavodu za gozdove Slovenije.
Težave z onesnaženim zrakom
Gozdovi namreč delujejo kot naravni filter. Zadržujejo delce prahu, zmanjšujejo vpliv vročine in prispevajo k bolj stabilnim mikroklimatskim razmeram. V bolj gozdnatih območjih je zato zrak praviloma čistejši. Podatki Agencije Republike Slovenije za okolje kažejo, da so koncentracije prašnih delcev v manj poseljenih in gozdnatih območjih večinoma nizke, kar pomeni, da prebivalci tam dihajo bistveno bolj kakovosten zrak kot v večjih mestih.
Ko se pogled premakne v urbana središča, pa slika postane manj idealna. Ljubljana in Maribor sicer veljata za razmeroma zeleni mesti, saj imata parke, drevorede in bližino narave, vendar to ne preprečuje težav z onesnaženjem zraka. Predvsem v zimskih mesecih se zaradi ogrevanja in prometa v zraku nabirajo prašni delci, ki lahko presegajo priporočene vrednosti. K temu dodatno prispevajo vremenske razmere, saj se ob temperaturnih inverzijah onesnažen zrak zadrži pri tleh.
Kontrast med mesti in gozdovi
Ljubljana je zaradi svoje lege v kotlini še posebej občutljiva na takšne pojave, saj se zrak težje premeša. Maribor ima podobne težave, zlasti v obdobjih brezvetrja. Tako nastane jasen kontrast med gozdnatimi območji, kjer je zrak stabilno čist, ter mesti, kjer je kakovost zraka bistveno bolj odvisna od vsakodnevnih dejavnosti ljudi.
Slovenija ima torej izjemno prednost v svoji naravni danosti, vendar to še ne pomeni, da so razmere povsod enake. Gozdovi sami po sebi ne morejo izničiti vpliva prometa, ogrevanja in urbanega načina življenja.
Preberite še: Zakon o gozdovih: Ste med 400.000 Slovenci, ki jih bo v gozdu zdaj spremljala mobilna aplikacija?
