Ko se odločimo za veganstvo, je pogosto v ozadju želja po zmanjšanju trpljenja živali. A koliko življenj veganstvo dejansko reši? In kaj to pomeni za človekovo zdravje?
Koliko živali reši ena oseba z veganstvom?
Po podatkih organizacije Animal Charity Evaluators (ACE), ki temeljijo na podatkih Organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO), vsaka oseba, ki preide na rastlinsko prehrano, v povprečju prihrani približno 105 vretenčarjev na leto . Ta številka vključuje 79 prosto živečih rib, 14 gojenih rib in 12 gojenih kopenskih živali (od tega 11,5 ptic in 0,5 sesalcev).
Skupaj je bilo leta 2018 po svetu za prehrano ljudi ubitih približno 772 milijard vretenčarjev, od tega kar 88,3 odstotka rib. Med kopenskimi živalmi daleč izstopajo piščanci, letno jih zakoljejo kar 81 milijard.
Te številke so seveda grobe ocene, saj je natančno štetje živali, zlasti rib, izjemno zahtevno.
Veganstvo tudi za pse?
Ko razmišljamo o vplivu veganstva na živali, pogosto pomislimo le na neposredno uživanje mesa. A zgodba je veliko večja. Študije namreč kažejo, da ima tudi prehrana hišnih ljubljenčkov ogromen vpliv na število zaklanih živali.
Raziskava profesorja Andrewa Knighta z univerze Griffith v Avstraliji je pokazala, da psi in mačke po vsem svetu pojedo približno 9 odstotkov vseh kopenskih živali, vzrejenih za hrano. To pa je skoraj sedem milijard živali letno. Še bolj presenetljivo: povprečen pes letno poje več živali, kot povprečen človek.
Če bi po vsem svetu pse in mačke preusmerili na vegansko hrano, bi to po ocenah prihranilo sedem milijard gojenih kopenskih živali in več milijard vodnih živali letno . Hkrati bi s prihranjeno hrano lahko nahranili dodatnih 519 milijonov ljudi.
Knight poudarja, da je ključnega pomena, da lastniki izbirajo komercialno pripravljene diete, označene kot prehransko popolne, ki jih proizvajajo ugledna podjetja z visokimi standardi. Raziskave sicer kažejo, da so lahko tako psi kot mačke na dobro sestavljenih veganskih dietah zdravi pri mačkah so nekatere študije celo pokazale boljše zdravstvene izide v primerjavi z mesnimi dietami.
Prednosti veganstva: več kot le živali
Veganstvo ima poleg živalskih tudi številne okoljske in zdravstvene koristi.
Okoljski vpliv
Prehod na vegansko prehrano bi po raziskavah lahko zmanjšal kmetijske emisije toplogrednih plinov za 84–86 odstotkov. Študija iz leta 2024 je pokazala, da bi svetovni prehod na rastlinsko prehrano lahko preprečil več kot 236.000 prezgodnjih smrti letno zgolj z izboljšanjem kakovosti zraka.
Če bi vsi psi na svetu postali vegani, bi to prihranilo več toplogrednih plinov, kot jih letno proizvede Združeno kraljestvo, in sprostilo površino zemlje, večjo od Mehike.
Zdravstvene koristi
Vegani imajo v povprečju nižji indeks telesne mase, nižji holesterol in krvni tlak ter manjše tveganje za sladkorno bolezen tipa 2. Pregled več kot dveh desetletij raziskav iz leta 2024 je pokazal, da veganske diete pomembno znižujejo tveganje za smrt zaradi bolezni srca in nekaterih vrst raka (ledvic, jeter, pljuč in prostate).
Slabosti in izzivi veganstva
Tveganje za pomanjkanje hranil
Kljub vsem koristim veganstvo prinaša tudi tveganja. Sistematični pregled literature iz leta 2023 opozarja, da stroge surove veganske diete (več kot 90 odstotkov surove hrane) ni priporočljivo dolgotrajno uporabljati zaradi pomanjkanja mikrohranil in s tem povezanih zapletov.
Raziskave kažejo, da so vegani pogosto pomanjkljivi pri več ključnih hranilih: vitaminu B12, vitaminu D, kalciju, cinku, selenu in jodu.
Kako vegani nadomestijo ključne snovi?
| Hranilo | Stopnja tveganja | Rastlinski viri | Potrebna suplementacija? |
| Vitamin B12 | Visoka | Fermentirana in obogatena živila | DA – obogatena živila ne zadoščajo za optimalno raven |
| Vitamin D | Visoka | Gobe, obogatena živila, sonce | Verjetno da – odvisno od izpostavljenosti soncu |
| Jod | Srednja | Morske alge (previdno!), jodirana sol | Ne nujno, a alge so tvegane zaradi prevelikega odmerjanja |
| EPA/DHA (omega-3) | Srednja | Olje alg | Verjetno da – telesna pretvorba iz ALA je omejena |
| Železo | Srednja | Semena, oreški, stročnice, špinača | Odvisno – absorpcijo izboljša vitamin C |
| Kalcij | Srednja | Obogatena rastlinska mleka, listnata zelenjava, sezam | Ne nujno, če uživate dovolj bogatih virov |
| Cink | Nizka | Oreški, semena (bučna, sezamova) | Ne nujno, če uživate dovolj oreškov in semen |
| Beljakovine | Nizka | Soya, leča, oreški, semena | Za večino ne, za športnike morda (večja prebavljivost izoliranih beljakovin) |
Posebna opozorila
Vitamin B12 je največji izziv. Ta vitamin, ki ga proizvajajo bakterije, se v rastlinah ne nahaja v zadostnih količinah (spirulina sicer vsebuje B12, a v neabsorbirni obliki). Pomanjkanje B12 lahko vodi v nepopravljive živčne poškodbe, pri dojenčkih veganov pa so že zabeleženi resni zdravstveni zapleti.
Prav tako je treba biti previden pri jodu iz morskih alg. Vsebnost joda v algah (zlasti v kombuju/kelp) se giblje od 500 do kar 11.000 mikrogramov na gram suhe teže, kar pomeni, da je ob zelo majhnih količinah enostavno preseči varen dnevni vnos.
Ali je veganstvo primerno za vse življenjske dobe?
Tu so mnenja strokovnih združenj deljena. Nekatera prehranska združenja menijo, da je dobro načrtovana veganska prehrana primerna za vsa življenjska obdobja, vključno z nosečnostjo in otroštvom, medtem ko so druga bolj previdna. Nosečnice in doječe matere, ki sledijo veganski prehrani, naj se posvetujejo z dietetikom in pediatrom, saj je njihova potreba po železu dvakrat do trikrat večja.
Veganstvo nedvomno rešuje življenja živali. Vsaka oseba, ki preide na rastlinsko prehrano, letno prihrani približno 105 vretenčarjev. Če k temu dodamo še potencialen vpliv na prehrano hišnih ljubljenčkov, bi lahko številke dosegle več milijard živali letno.
A veganstvo ni črno-bela zgodba. Prinaša izjemne okoljske in zdravstvene koristi, a hkrati zahteva skrbno načrtovanje in pogosto tudi prehranska dopolnila, zlasti vitamin B12. Brez tega tveganje za pomanjkanje ni zanemarljivo.
Za tiste, ki razmišljajo o veganstvu zaradi živali, okolja ali zdravja, je ključno sporočilo: dobro načrtovana veganska prehrana je lahko zdrava in etično vzdržna, a ne smemo podcenjevati izzivov, ki jih prinaša.
