Naša pokrajina skriva veliko več, kot se zdi na prvi pogled. Med gozdovi, ob rekah in na odmaknjenih robovih naselij ležijo kraji, ki so zaznamovani z zgodbami preteklosti. Prikrita grobišča in vojaška pokopališča nas tiho opominjajo na čase vojn, izgub in negotovosti, ko so ljudje množično izgubljali življenja. Marsikateri od teh krajev je dolgo ostal spregledan ali celo zamolčan.
Vojaško pokopališče iz prve svetovne vojne v Kidričevem
Na različnih koncih Slovenije najdemo takšne sledi zgodovine, od urejenih vojaških pokopališč, kot sta tisti v Kidričevem in Solkanu, do bolj skritih in pretresljivih lokacij, kot je brezno pri Konfinu. Vsak od teh krajev nosi svojo zgodbo. Nekateri govorijo o padlih vojakih na frontah prve svetovne vojne, drugi pa o dogodkih, ki so sledili po njenem koncu in še posebej po drugi svetovni vojni. Skupaj ustvarjajo sliko časa, ki je bil vse prej kot enostaven.
Vojaško pokopališče na območju današnjega Kidričevega je nastalo kot del večjega sistema avstro-ogrskih ujetniških taborišč in začasnih vojaških bolnišnic, ki so tukaj delovale v času prve svetovne vojne, torej med letoma 1915 in 1918. Že istega leta so začeli pokopavati umrle, do jeseni pa je pokopališče obsegalo približno 0,93 hektarja.
Celotno območje je bilo razdeljeno na 12 različno velikih delov, kjer so bili pokopani vojaki glede na svojo veroizpoved. Med njimi so bili pripadniki številnih narodov, med drugim iz Avstrije, Bosne in Hercegovine, Češke, Slovaške, Francije, Italije, Madžarske, Nemčije, Rusije, Srbije ter drugih območij tedanje monarhije in širše Evrope.
Glažuta – Grobišče Brezno pri Konfinu 1
Po pripovedih in pričevanjih naj bi v breznu pri Konfinu 1 med 22. in 24. junijem 1945 potekale usmrtitve domobranskih ranjencev, ki so bili pred tem zaprti v centralnih zaporih OZNE ali v škofovih zavodih v Šentvidu. Dogodki sodijo v obdobje neposredno po koncu druge svetovne vojne, ko so se na številnih skritih lokacijah odvijale množične in pogosto zamolčane likvidacije.
Takšna brezna in jame so postala nemi pričevalci povojnega nasilja, ki je dolga desetletja ostajalo na robu javnega spomina. Šele kasneje so raziskovalci, zgodovinarji in sorodniki žrtev začeli postopoma odkrivati te kraje ter odpirati vprašanja o odgovornosti, spominu in spravi.
Avstro-ogrsko vojaško pokopališče v Solkanu
Vojaško pokopališče iz prve svetovne vojne leži ob reki Soči med Solkanom in železniškim mostom. Na njem so pokopani avstro-ogrski vojaki, padli v prvih šestih soških bitkah do leta 1916. Sprva je bilo tam pokopanih več kot 5000 vojakov, v 30. letih pa so ga razširili z ostanki iz drugih opuščenih pokopališč.
Pokopališče je večinoma ohranilo svojo prvotno podobo, razen dela ob reki, ki je bil poškodovan med drugo svetovno vojno. Pomemben del celote predstavljata osrednji spomenik in grobnica neznanih vojakov.
Bohinjka Bistrica
