Evropa je po izkušnji pandemije covida-19 precej bolje pripravljena na morebitne nove zdravstvene grožnje, tudi na primere nevarnejših oblik hantavirusa, ki so v zadnjih tednih pritegnili pozornost po izbruhu na križarki MV Hondius. Čeprav strokovnjaki poudarjajo, da za zdaj ni razloga za paniko, so evropske države zaradi smrti in okužb na ladji okrepile spremljanje razmer.
Po pandemiji covida-19 je Evropska unija sprejela več novih pravil
Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni, European Centre for Disease Prevention and Control tveganje za širšo javnost trenutno ocenjuje kot zelo nizko, vendar je Svet EU kljub temu aktiviral krizni mehanizem za izmenjavo informacij med državami članicami. Namen tega je hitro obveščanje in usklajen odziv, če bi se razmere poslabšale.
Po pandemiji covida-19 je Evropska unija sprejela več novih pravil za učinkovitejše odzivanje na čezmejne zdravstvene grožnje. Med ključnimi ukrepi sta uredbi iz leta 2022, ki določata hitrejše obveščanje držav članic, usklajeno spremljanje izbruhov ter skupne postopke za zagotavljanje zdravil, cepiv in zaščitne opreme. Države morajo druge članice opozoriti že v 24 urah, če se pojavi nenavadna ali nevarna nalezljiva bolezen.
Nekatere države bolj, druge manj stroge
Čeprav EU nima enotnega evropskega priročnika za karantene in omejitvene ukrepe, se večina držav trenutno ravna po smernicah Svetovne zdravstvene organizacije, World Health Organization. Protokoli običajno vključujejo večtedensko spremljanje oseb z visokim tveganjem, PCR-testiranja, omejeno gibanje ter distanco med ljudmi. Nekatere države, med njimi Francija in Združeno kraljestvo, zahtevajo tudi bolnišnično karanteno za del obdobja spremljanja.
Pomemben del evropskega odziva predstavlja tudi mehanizem civilne zaščite EU, ki omogoča pomoč pri opremi, zdravstvenih ekipah in logistiki. Španija ga je že aktivirala zaradi izbruha hantavirusa na križarki, v sistem pa so vključene tudi nekatere države zunaj Evropske unije.
NIJZ poudarja, da je tveganje za javno zdravje pri nas zanemarljivo
V Sloveniji medtem pristojni mirijo javnost. Epidemiologinja Eva Grilc z Nacionalni inštitut za javno zdravje je poudarila, da je tveganje za javno zdravje pri nas zanemarljivo. Slovenskih potnikov na okuženi križarki ni bilo, na NIJZ pa kljub temu pozorno spremljajo razvoj dogodkov in navodila mednarodnih zdravstvenih organizacij.
Na NIJZ opozarjajo, da andskega hantavirusa, ki je povezan z okužbami na križarki, v Sloveniji ni. Pri nas sta prisotna predvsem virusa Puumala in Dobrava, ki povzročata tako imenovano mišjo mrzlico. Gre za drugačno obliko bolezni, ki večinoma prizadene ledvice in ima precej nižjo smrtnost kot hantavirusni pljučni sindrom.
Po podatkih NIJZ so letos v Sloveniji zabeležili šest primerov mišje mrzlice, enako kot lani. Okužbe se običajno zgodijo pri delu na vrtu, čiščenju zaprtih prostorov, kot so lope in kleti, ali pri opravilih v naravi, kjer lahko ljudje pridejo v stik z izločki okuženih glodavcev.
Strokovnjaki poudarjajo tudi, da se andski virus med ljudmi prenaša zelo redko. Za prenos je potreben tesen in dolgotrajen stik z okuženo osebo, predvsem v gospodinjstvu ali družini. Za zdaj ni dokazov, da bi se virus širil po zraku med običajnimi kratkotrajnimi stiki med ljudmi.
