Zgodba o največji slovenski naložbi pri severovzhodnih sosedih se je končala s polomom. Podjetje Andrada, ki so ga na Madžarskem ustanovili slovenski avtomobilski podjetniki, je po poročanju madžarskih medijev, ki jih povzema Forbes Slovenija, pristalo v likvidaciji. Napovedana tovarna za reciklažo baterij za električne avtomobile tako ne bo nikoli zaživela.
Januarja 2024 so bili še polni optimizma. Projekt je bil predstavljen kot prelomen, prva tovarna tovrstnega obsega v regiji, ki bi reciklirala litij-ionske baterije in postavila Slovenijo na zemljevid trajnostne mobilnosti. A le dobre dve leti pozneje je podjetje v likvidaciji.
Kdo so bili ustanovitelji?
Andrado je ustanovil grozd slovenskih avtomobilistov, med katerimi so bila znana imena iz industrije.
Med ustanovitelji so bili:
- Iztok Seljak, nekdanji šef Hidrie,
- Peter Tibaut, ki je prej vodil program baterij v graški Magni Steyr,
- Aleš Jerala,
- Tab Mežica,
- ACH Invest.
Po prvotnih informacijah naj bi naložba znašala 26,2 milijona evrov, pozneje so oceno načrtovanega vložka zvišali na 35 milijonov evrov. Andrada je celo dobila obljubo subvencije madžarske vlade, takratni minister za zunanje zadeve Peter Szijjarto je napovedoval, da bo država primaknila 11,3 milijona evrov.
A papir je očitno prenesel vse, resničnost pa nič.
Odmeval je odpor domačinov
Tovarna ni nikoli začela delati. Zakaj? Že od samega začetka so se začeli kopičiti problemi.
Najprej je podjetje naletelo na močan odpor prebivalcev v kraju Alsozsolca. Domačini so se bali okoljskih tveganj in pomanjkanja transparentnosti glede tehnologije in uporabljenih kemikalij. Ko so poskušali najti drugo lokacijo, tokrat v Soskutu, so naleteli na enak odpor.
Občine in prebivalci so opozarjali, da ne vedo, kaj točno bi se v tovarni recikliralo in katere snovi bi pri tem uhajale v okolje. Spor je prerasel tudi v sodne postopke.
Medtem je čas tekel. Investicija je stagnirala, stroški pa so rasli.
Aprila 2026: Sodišče razglasilo insolventnost
Aprila letos je sodišče po poročanju madžarskih medijev razglasilo insolventnost podjetja in začelo postopek likvidacije.
Iz dokumentov, ki so jih razkrili madžarski mediji, izhaja zaskrbljujoča slika. Konec leta 2024 je imelo podjetje okoli pet milijard forintov (približno 14 milijonov evrov) obveznosti, medtem ko je vrednost premoženja znašala le približno 3,5 milijarde forintov (približno 10 milijonov evrov).
V letu 2024 je podjetje ustvarilo več kot 1,4 milijarde forintov (okoli štiri milijone evrov) izgube. Tako velikega primanjkljaja podjetje, ki še ni pričelo s proizvodnjo, ni moglo več vzdržati.
Dolgovi dobaviteljem
Madžarski portal 24.hu je poročal, da je Andrada ostala dolžna tudi dobaviteljem. Med upniki je tudi podjetje, ki bi moralo dobaviti poseben filtrirni sistem za zrak, ključno opremo za vsako tovarno, ki se ukvarja s kemijsko predelavo.
Rok za prijavo terjatev sicer še ni potekel, zato je možno, da se bo število upnikov še povečalo. Za zdaj ni jasno, koliko slovenskih podjetij je med tistimi, ki bodo ostala brez plačila.
Seljak in Boras molčita
Na prošnjo Forbesa Slovenija za komentar dogajanja z Andrado Iztok Seljak ni odgovoril. Prav tako ne direktor podjetja Peter Boras.
Oba sta bila v času ustanavljanja projekta zelo zgovorna, napovedovala sta zeleno revolucijo na področju reciklaže baterij, tisoče ton predelanega materiala na leto in na stotine delovnih mest. Zdaj, ko je projekt propadel, pa molčita.
Kaj se lahko naučimo?
Zgodba Andrade je opozorilo za vse večje slovenske naložbe v tujini. Tudi ko imate za sabo izkušene podjetnike, obljube subvencij in sodobno tehnologijo, lahko propadete, še posebej, če podcenite lokalne skupnosti, njihove pomisleke in potrebo po transparentnosti.
Vprašanje, ki ostaja, je: kdo bo kril izgubo? Madžarski davkoplačevalci, ki so obljubili 11,3 milijona evrov subvencije? Slovenski vlagatelji? Ali pa bodo brez plačila ostali le mali dobavitelji?
Odgovorov za zdaj ni. So pa likvidacijski postopki, dolgovi in propadla zgodba, ki je obljubljala tako veliko.
