Evropska unija se je znašla v novi diplomatski zagati glede Bližnjega vzhoda, potem ko naj bi Slovenija blokirala skupno obsodbo izraelskih načrtov za širitev naselbin na Zahodnem bregu. Kot poroča bruseljski portal EUobserver, so v Bruslju pripravljali izjavo visoke zunanjepolitične predstavnice Kaje Kallas v imenu celotne EU, vendar soglasja vseh 27 držav članic niso dosegli zaradi nasprotovanja Slovenije.
Izraelska vlada je pred tednom dni objavila razpis za gradnjo približno 1200 stanovanjskih enot v okviru spornega projekta E1 na zasedenem Zahodnem bregu. Projekt E1, ki sicer vključuje gradnjo približno 3400 stanovanjskih enot na okoli 12 kvadratnih kilometrih površin vzhodno od Jeruzalema, bi po mnenju kritikov razdelil Zahodni breg na dva dela, osamil vzhodni Jeruzalem in dokončno preprečil rešitev dveh držav.
Izjava Kallas brez podpore članic
Ker soglasja ni bilo, je Evropska služba za zunanje delovanje (EEAS) v nedeljo objavila zgolj izjavo visoke zunanjepolitične predstavnice Kaje Kallas. Takšno izjavo lahko objavijo brez odobritve držav članic in se običajno poslužijo, če določeno stališče nima soglasne podpore med članicami.
Kallas je v svoji izjavi obsodila objavo razpisa za gradnjo 1200 stanovanjskih enot v okviru projekta E1, ki “močno škoduje možnosti za rešitev dveh držav”. Poudarila je, da so izraelske naselbine na Zahodnem bregu, vključno z območjem E1, v skladu z mednarodnim pravom nezakonite, in pozvala izraelsko vlado k umiku razpisa ter ustavitvi načrtov.
“To se dogaja v času, ko se Zahodni breg srečuje z dodatno nestabilnostjo in rekordno stopnjo nasilja naseljencev,” je zapisala Kallas in poudarila, da EU ostaja trdno zavezana rešitvi dveh držav v skladu z resolucijami Varnostnega sveta Združenih narodov.
Slovenija pod Janšo spreminja zunanjo politiko
Blokada skupne izjave prihaja v času, ko je Slovenija pod novo vlado premierja Janeza Janše bistveno spremenila svoje stališče do bližnjevzhodnega konflikta. Prejšnja vlada Roberta Goloba je veljala za eno najbolj kritičnih do Izraela v Evropski uniji, maja 2024 je formalno priznala palestinsko državo, uvedla pa je tudi omejitve na uvoz iz izraelskih naselbin na Zahodnem bregu in prepoved trgovine z orožjem z Izraelom.
Janševa vlada je po nastopu junija 2026 odpravila vse ukrepe proti Izraelu, vključno s prepovedjo vstopa za izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja in ministra za nacionalno varnost Itamarja Ben-Gvirja, odpravila embargo na orožje in odstranila palestinsko zastavo z vladne stavbe. Zunanji minister Tone Kajzer je dejal, da Slovenija Izraela “vsekakor ne bo več obsojala in dajala moralnih ali vrednostnih sodb”.
Janša se je junija srečal z vodjo Regionalnega sveta Samarije Yossijem Daganom, kar je bilo prvo uradno srečanje predsednika vlade EU države s predstavnikom izraelskih naselbin na Zahodnem bregu. Janša je po srečanju dejal: “Bog blagoslovi prebivalce Judeje in Samarije” – pri čemer je uporabil izraelski izraz za Zahodni breg.
Mednarodna obsodba projekta E1
Načrte izraelske vlade so sicer pretekli teden v skupni izjavi obsodili tudi voditelji več evropskih in drugih držav, vključno z Nemčijo, Avstrijo, Združenim kraljestvom, Kanado in Avstralijo. Tej izjavi se je pridružila tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.
Več kot 400 nekdanjih evropskih ministrov in diplomatov je v odprtem pismu pozvalo EU k takojšnjim ukrepom proti izraelskim načrtom, vključno s ciljno usmerjenimi sankcijami proti posameznikom in podjetjem, vpletenim v projekt E1.
Madžarska pod vodstvom premierja Viktorja Orbana je v preteklosti večkrat nasprotovala skupnim izjavam EU z obsodbo ravnanja Izraela, tokrat pa naj bi bila na poti blokade Slovenija. Bruseljski portal EUobserver je v prvotnem poročilu sicer pomotoma označil Janšo za “slovaškega populističnega premierja” in Ljubljano zamenjal z Bratislavo, a je napako pozneje popravil.
STA je vprašanja v zvezi s poročanjem EUobserverja naslovila na slovensko zunanje ministrstvo in EEAS, a na odgovore še čaka.
