Slovensko kmetijstvo se sooča z enim najzahtevnejših obdobij v svoji zgodovini. Če ne bo hitre in celovite državne pomoči, grozi, da bo kmetovanje opustilo od 10 do 12 odstotkov kmetov. Na to je danes na 54. seji Komisije Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je potekala v okviru sejma Agra, opozoril predsednik komisije Branko Tomažič.
Komisija se je seznanila z oceno stanja slovenskega kmetijstva v letu 2026, ki jo je pripravil Kmetijski inštitut Slovenije. Ugotovitve so zaskrbljujoče: dolgoletne strukturne težave se ob neugodnih vremenskih razmerah in vse večji geopolitični negotovosti še poglabljajo, kar povečuje ranljivost kmetijskih gospodarstev in ogroža dolgoročno vzdržnost kmetovanja.
“Hoteli smo ugotoviti, kje smo, in smo tudi danes videli, da kmetijstvo pada in leto 2026 bo zelo kritično,” je dejal Tomažič. “Če ni prihodka na kmetiji, potem tudi ni razvoja in ni življenja,” je poudaril.
Suša in vročina že terjata svoj davek
Posebej zaskrbljujoče so posledice letošnje suše in visokih temperatur. Prve ocene kažejo na slabšo letino in kakovost pri številnih kmetijskih pridelkih, pri sadjarstvu in vinogradništvu pa lahko temperaturno-sušni šok vpliva tudi na prihodnjo letino. Posledice se odražajo tudi v živinoreji, predvsem zaradi pomanjkanja paše in krme. Komisija opozarja, da neugodne vremenske razmere skupaj z vse večjimi ekonomskimi in tržnimi tveganji dodatno slabšajo položaj kmetijskih gospodarstev.
Mlečna proizvodnja v krizi
Tomažič je izpostavil tudi razmere v mlečni proizvodnji. Število krav molznic se še naprej zmanjšuje. Čeprav je bila prireja mleka v letu 2025 zaradi večje mlečnosti za štiri odstotke višja, prve ocene za leto 2026 kažejo na zmanjšanje prireje, vpliv letošnjih razmer pa se lahko prenese tudi v leto 2027.
Komisija je ponovno opozorila na nizke odkupne cene mleka, ki ob naraščajočih stroških prireje dodatno slabšajo ekonomski položaj rejcev. Tomažič pričakuje, da se bo država o tem pogovorila z mlekarnami. “Vemo, da imajo večje stroške, vemo, da imajo večje zaloge, ampak niso upravičeni, da odkupujejo 27 odstotkov manj mleka,” je odločno dejal.
Po oceni komisije bi nadaljevanje takšnih razmer lahko vodilo v trajno opuščanje mlečne proizvodnje in živinoreje nasploh. To bi imelo širše posledice, saj je živinoreja zaradi naravnih danosti slovenskega prostora ključna za ohranjanje kmetijske rabe zemljišč. Kar 57 odstotkov kmetijskih zemljišč v uporabi predstavljajo travniki in pašniki, zato bi nadaljnje zmanjševanje živinoreje lahko vodilo v opuščanje kmetovanja, zaraščanje zemljišč, spreminjanje kulturne krajine in praznjenje podeželja.
Pričakujejo konkretne ukrepe države
Tomažič je med ukrepi, ki jih pričakuje od države, omenil ukrepe na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja, odpise ter trošarine. Ob tem je opozoril, da začasni ukrepi kmetov ne smejo v prihodnjem letu dodatno obremeniti z dohodnino. “Če bi pomoč dvakrat vplivala na dohodnino, bi se lahko zgodilo, da bi kmet zaradi višje dohodkovne lestvice državi vrnil več, kot je prejel pomoči,” je pojasnil.
Za natančnejše ugotavljanje škode tudi s satelitskimi podatki
Posebno vprašanje je po oceni komisije ugotavljanje škode zaradi suše. Tomažič meni, da bi bilo treba pri tem bolje uporabiti satelitske podatke, ki jih država že uporablja pri nadzoru kmetijskih opravil. “Potem naj bo sopotnik tudi sopotnik za ugotavljanje škode v kmetijstvu,” je dejal. Kot primer je navedel Avstrijo, kjer so po njegovih besedah sistem razvili do te mere, da je mogoče po hektarju izračunati krmno vrednost.
Komisija je zato pozvala vlado in ministrstvo za kmetijstvo k pravočasnemu sprejetju ukrepov za ohranjanje domače kmetijske proizvodnje in izboljšanje odpornosti kmetijskih gospodarstev. Ukrepi naj izhajajo iz dejanskih razmer na terenu ter bodo usmerjeni predvsem v ohranjanje kmetijskih gospodarstev in zemljišč, zagotavljanje ekonomske vzdržnosti proizvodnje, ohranjanje živinoreje ter krepitev lastne pridelave hrane in samooskrbe.
