Društvo novinarjev Slovenije je ostro nasprotovalo razpisu posvetovalnega referenduma o ukinitvi RTV-prispevka, ki ga je v torek potrdil Državni zbor. V sporočilu za javnost so zapisali, da je takšno ravnanje neodgovorno, “če hkrati volivcem ne poveš, kako nameravaš interpretirati izid referenduma in kakšne zakonske spremembe bodo sledile”.
DNS je še posebej zaskrbljen, da bi morebitna podpora ukinitvi prispevka v koaliciji in vladi utegnila pomeniti zeleno luč za ukrepe, ki bi RTV Slovenija finančno, kadrovsko in vsebinsko osiromašili ter jo podredili vsakokratni politiki. “Takšne RTV državljani res ne potrebujemo,” so poudarili in dodali, da potrebujemo močno, neodvisno in profesionalno javno RTV kot najpomembnejšo kulturno in informacijsko ustanovo, skrbnico rabe lepe slovenščine in kakovostne glasbene ter televizijske produkcije.
Prispevek kot zaščita pred političnimi posegi
V DNS opozarjajo, da je zagotavljanje neodvisne javne RTV s stabilnim financiranjem tudi zahteva predpisov EU. Prispevek po njihovem mnenju predstavlja ključni mehanizem, ki javni servis ščiti pred političnimi in gospodarskimi vplivi, saj zagotavlja namenski in stabilen vir financiranja, neodvisen od vsakoletnih proračunskih pogajanj.
Opozicijske poslanke in poslanci so v razpravi v DZ opozarjali na podobne pomisleke. Asta Vrečko iz Levice je poudarila, da “prispevek varuje RTV pred političnimi posegi in proračunskimi pogajanji, njegova ukinitev pa bi bila korak k razkroju RTV Slovenija”. Robert Golob iz Svobode je zavrnil zagotovila predlagateljev, da RTV ne bo ugasnila, in opozoril, da bi ukinitev prispevka pomenila konec javne RTV, kakršno poznamo.
Kaj bi ukinitev prispevka dejansko pomenila?
Predlagatelji referenduma, med katerimi so koalicijske stranke SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resnica, poudarjajo, da referendum ne pomeni ukinitve RTV Slovenija, temveč zgolj odpravo sedanjega obveznega načina financiranja. Zoran Stevanović iz Resnice je v razpravi poudaril, da gre za odločanje o tem, ali naj ljudje še naprej plačujejo obvezno dajatev, ne pa o ukinitvi javnega servisa.
Vendar pa ukinitev prispevka brez nadomestila ne bi bila mogoča. RTV Slovenija za leto 2026 načrtuje 162,86 milijona evrov prihodkov, od tega kar 109,2 milijona iz prispevka. Njegova ukinitev bi povzročila izpad približno 67 odstotkov vseh prihodkov oziroma skoraj 300.000 evrov na dan.
Predlog zakona Resnice predvideva prenos financiranja RTV na državni proračun, kar pomeni, da bi približno 109 milijonov evrov namesto s položnic zagotovili davkoplačevalci. Kot opozarjajo kritiki, bi to RTV Slovenija naredilo odvisno od vsakoletnih odločitev vlade in parlamentarne večine, s čimer bi se povečala možnost političnih vplivov na vsebine.
Referendumska jesen na obzorju
Državni zbor je v torek s poslansko večino koalicije in Resnice podprl razpis treh posvetovalnih referendumov: o ukinitvi RTV-prispevka, o pogojevanju socialne pomoči z družbeno koristnim delom in o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah. Opozicija je vsem trem nasprotovala.
Volivci bodo na volišča predvidoma odšli 11. oktobra, ko bo potekal tudi zakonodajni referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi. Posvetovalni referendumi za DZ niso zavezujoči, zato bo imela njihova politična teža predvsem simbolni in usmerjevalni pomen.
V DNS pričakujejo, da bo referendumska kampanja “postregla s številnimi populizmi in dezinformacijami”, na kar bodo še posebej pozorni. Obenem so pozvali k odgovorni razpravi o prihodnosti javne Radiotelevizije Slovenija.
