Kljub temu da bo slovenski javnofinančni primanjkljaj po napovedih letos presegel mejo 3,0 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), po mnenju Evropske komisije za zdaj ni razlogov za sprožitev postopka zaradi presežnega primanjkljaja proti Sloveniji. Bi se pa to lahko zgodilo jeseni, če slovenska vlada ne bo sprejela ustreznih ukrepov.
Lani primanjkljaj ni presegel meje 3,0 odstotka BDP, znašal je 2,5 odstotka. Za letos odhajajoča vlada načrtuje primanjkljaj v višini 3,4 odstotka, po napovedih komisije pa 3,3 odstotka. Prihodnje leto bo po napovedih s 3,5 odstotka BDP še nekoliko višji.
Obrambne naložbe kot opravičilo
Na Evropski komisiji pojasnjujejo, da je mogoče presežek v letošnjem primanjkljaju v celoti obrazložiti s povečanjem naložb v obrambo, za katere je EU Sloveniji odobrila odstopno klavzulo od fiskalnih pravil.
Če teh naložb, ki bodo letos po projekcijah komisije znašale 1,6 odstotka BDP, ne bi upoštevali, bi slovenski primanjkljaj v letu 2026 znašal “le” 2,8 odstotka BDP.
Opozorilo glede interventnega zakona
Komisija opozarja tudi na maja sprejeti interventni zakon za razvoj Slovenije, katerega ukrepi bi lahko imeli v tem letu negativni javnofinančni učinek v višini med 0,5 in 1,0 odstotka BDP.
“V luči te ocene komisija meni, da ni razlogov za odprtje postopka v zvezi s presežnim primanjkljajem. (…) Bi pa lahko postopek proti Sloveniji sprožili jeseni, če ne bo pravočasno in verodostojno sprejela zadostnih popravljalnih ukrepov,” je zapisala Evropska komisija.
Prihodnji koraki
Evropski komisar za gospodarstvo Valdis Dombrovskis je napovedal, da bodo javnofinančni položaj Slovenije znova ocenili v okviru jesenskega svežnja evropskega semestra (oktober/november).
Odhajajoča vlada je sicer nedavno sprejela ukrepe, s katerimi naj bi letošnji primanjkljaj znižali na 2,9 odstotka BDP. Najverjetnejši bodoči finančni minister Andrej Šircelj pa je napovedal rebalans letošnjega proračuna.
Dodatna priporočila
Sloveniji komisija priporoča še naj bodo ukrepi za omilitev posledic energetske krize začasni in namenjeni zaščiti najbolj ranljivih, naj poenostavi pravila in zmanjša administrativno breme za podjetja.
Jesen bo pokazala, ali bodo slovenski ukrepi zadostovali.
