DZ bo teden začel z izredno sejo, na kateri bodo poslanke in poslanci odločali o spremembah zakona o lokalnih volitvah. Za razpravo o zakonu, s katerim poslanci SDS, NSi, SLS in Fokus ter Resnice med drugim predlagajo odvzem volilne pravice državljanom tretjih držav na lokalnih volitvah, je predvidenih šest ur in pol.
Poslanke in poslanci bodo teden začeli z izredno sejo, na kateri bodo odločali o spremembah zakona o lokalnih volitvah. Ta predvideva odvzem volilne pravice državljanom tretjih držav na lokalnih volitvah. Znova pa se omogoča, da se za volitve v organe ožjih delov občin, torej krajevne, vaške in četrtne skupnosti, oblikuje več volilnih enot in ne zgolj ena, kot so s spremembo zakona določili v letu 2024.
Zakonske spremembe, ki so jih vložili poslanci SDS, NSi, SLS in Fokus ter Resnice, podpirajo še Demokrati. Ob obravnavi na matičnem odboru pa so zlasti v opozicijskih Gibanju Svoboda in Levica opozarjali, da se državljanom tretjih držav brez argumentov jemlje politična pravica, ki so jo imeli od leta 2002. Poudarjali so, da gre za ustavno varovano pravico in ljudi, ki plačujejo davke in prispevajo k delovanju družbe. Predlog vidijo kot nevaren precedens omejevanja političnih človekovih pravic, zakon pa je po njihovem mnenju zrel za ustavno presojo. Da je predlagana rešitev ustavnopravno sporna in pomeni poseg v načelo zaupanja v pravo, je opozorila tudi parlamentarna zakonodajno-pravna služba.
Predlagatelji po drugi strani menijo, da bi morala biti volilna pravica na lokalni ravni vezana predvsem na državljanstvo. Izpostavljali so, da sledijo načelom večine evropskih držav, kjer tujci na lokalnih volitvah nimajo volilne pravice, in da tudi slovenski državljani v številnih drugih državah nimajo primerljivih pravic. Predlog je po njihovi oceni skladen z ustavo, v kateri je med drugim navedeno, da lahko zakon določi, v katerih primerih in pod katerimi pogoji imajo tujci volilno pravico.
Pri volitvah v organe ožjih delov občin, torej krajevne, vaške in četrtne skupnosti, pa bi znova omogočili, da se znotraj posameznega ožjega dela občine oblikuje več volilnih enot. Po navedbah predlagateljev so namreč po sedaj veljavni ureditvi kandidati iz gosteje poseljenih območij v prednosti pred kandidati iz manjših krajev in podeželskih območij. Na kritike in pomisleke o sprejemanju zakona tik pred razpisom volitev in izvedljivosti sprememb pa odgovarjajo, da občin ne obvezujejo k spremembi, ampak se za to lahko same odločijo.
