Večina ljudi pozna vsaj eno slovensko romarsko središče. Brezje, Ptujska Gora, Sveta Gora ali Stična so kraji, kamor verniki prihajajo že desetletja. Veliko manj znano pa je, da so ti kraji med seboj povezani v obsežno mrežo romarskih poti, ki sega praktično čez vso Slovenijo.
Prav na to opozarja nov romarski zemljevid svetoletnih cerkva, pripravljen ob preteklem jubilejnem oziroma svetem letu 2025. Zemljevid ne prikazuje le krajev, kamor lahko romarji poromajo, ampak ponuja tudi konkretne predloge poti med njimi. Tako prvič na enem mestu razkriva, kako razvejana je pravzaprav slovenska romarska mreža.
Od Maribora do Kopra
Ko govorimo o romarskih poteh v Sloveniji, ne govorimo samo o eni sami trasi. Gre za številne poti, ki povezujejo svetišča, stolnice in druge pomembne cerkve po vsej Sloveniji. Nekatere med njimi verniki uporabljajo že stoletja, druge so bile urejene in označene šele v zadnjih nekaj letih.
Slovenski škofje so lani določili 22 svetoletnih cerkva. Poleg stolnic so na seznam uvrstili tudi nekatera najbolj obiskana romarska središča, ki imajo posebno mesto v verskem življenju Slovencev. Večina teh cerkva je posvečenih Mariji, kar odraža dolgo tradicijo marijanskega romanja pri nas.
Posebnost novega zemljevida je, da teh cerkva ne prikazuje kot posamezne točke, temveč kot del širše romarske zgodbe. Med njimi so začrtane povezave za pešce in kolesarje, dodani pa so tudi podatki o razdaljah in višinskih razlikah.
Pot ni naključna
Romanje je skozi zgodovino pomenilo veliko več kot zgolj obisk cerkve. Že sama beseda romar nakazuje človeka, ki je na poti. V krščanskem izročilu velja misel, da je vsako romanje podoba človekove življenjske poti. Zato ni naključje, da je hoja še danes pomemben del romarske izkušnje. Pokojni Papež Frančišek je ob svetem letu vernike povabil, naj postanejo “romarji upanja.” Ob tem je poudaril pomen krajev, kjer lahko ljudje obnovijo svojo vero, najdejo trenutek tišine in se umaknejo vsakodnevnemu hitenju. Prav zato naj bi svetoletne cerkve postale neke vrste postaje na poti, ne pa zgolj končni cilj. To razmišljanje je vplivalo tudi na zasnovo slovenskega romarskega zemljevida. Namesto da bi ljudi usmerjal zgolj k enemu svetišču, jih spodbuja k potovanju med različnimi kraji.
Ena pot za vse
Največ pozornosti vzbuja predlog vseslovenske romarske poti, ki povezuje vseh 22 svetoletnih cerkva. Gre za ambiciozno zamisel, ki omogoča, da romar postopoma obišče vse izbrane kraje po Sloveniji.
Seveda se bo za tak podvig odločilo le malo ljudi. Veliko bolj verjetno je, da bodo romarji izbirali krajše odseke znotraj svoje škofije ali bližnje okolice. Nekdo se lahko odpravi na enodnevno peš romanje med dvema cerkvama, spet drugi bo izbral kolesarsko etapo. Tretji bo več svetoletnih cerkva obiskal med dopustom, vsak pa si lahko torej pot prilagodi svojim zmožnostim in času, ki ga ima na voljo.
Koliko jih je?
Slovenija tako nima ene romarske poti, temveč mrežo številnih povezav med svetišči in cerkvami. Nekatere so stare več stoletij, druge so nastale pred kratkim, vse pa kažejo, da romarska tradicija ni zgolj del preteklosti. Novi zemljevid svetoletnih cerkva je to mrežo prvič predstavil na pregleden način. Pokazal je, da je mogoče romati skoraj po vsej državi in da romarske poti niso omejene le na nekaj najbolj znanih svetišč.
Poleg tega so dobro znane tudi Jakobova pot (Slovenski Camino), Marijina romarska pot, Slomškova romarska pot in Pot svetega Martina Tourskega (Martinova pot).
