Junija 2026 je svet dobil prvega trilijonarja. Elon Musk je po borznem debiju SpaceX-a presegel mejo enega bilijona oziroma tisoč milijard ameriških dolarjev premoženja. Številka je tako velika, da si jo večina ljudi težko predstavlja.
Medtem ko finančni mediji slavijo zgodovinski trenutek in razpravljajo o tem, kdo bo naslednji trilijonar, ostaja neprijetno vprašanje: kaj to dejstvo pove o našem svetu, da lahko ena oseba kopiči bogastvo takšnih razsežnosti, medtem ko milijarde ljudi še vedno nimajo dostopa do osnovnih življenjskih potrebščin?
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije in UNICEF-a kar 2,1 milijarde ljudi še vedno nima dostopa do varne pitne vode. To pomeni približno vsakega četrtega človeka na planetu.
Po podatkih Združenih narodov je leta 2024 lakoto izkusilo približno 673 milijonov ljudi. Še več, skoraj tretjina svetovnega prebivalstva se sooča z zmerno ali hudo prehransko negotovostjo.
Otroci prav tako plačujejo ceno konfliktov, ki jih sami niso nikoli izbrali. UNICEF opozarja, da je bilo leto 2024 eno najhujših let za otroke na vojnih območjih. Več kot 473 milijonov otrok živi na območjih, ki jih prizadenejo konflikti. Organizacija je leta 2025 poročala tudi o več kot 12 milijonih razseljenih, ubitih ali pohabljenih otrok zgolj na območju Bližnjega vzhoda in severne Afrike v manj kot dveh letih.
Toda poglejmo razsežnost tega bogastva.
Če bi Elon Musk vsak dan porabil milijon dolarjev, bi njegovo trilijonsko premoženje zadostovalo za približno 3.452 let porabe. Za primerjavo, Elon Musk bi lahko dnevno porabil miljon dolarjev od bronaste dobe, do danes, vsak dan, in bi mu še kar ostalo premoženja.
Kako velik je razkorak?
Graf ni popolna primerjava, saj primerja ljudi in denar. A prav v tem je bistvo. Govorimo o številkah, ki so tako ogromne, da jih človeški um komaj dojame.
Zagovorniki ultrabogatih pogosto trdijo, da so takšna bogastva zgolj nagrada za inovacije in podjetniško tveganje.
Kritiki pa opozarjajo, da tako ekstremna koncentracija bogastva ni mogoča brez sistemov, ki omogočajo izjemno neenako porazdelitev ustvarjene vrednosti. Delavci gradijo tovarne, programerji pišejo kodo, dobavitelji zagotavljajo materiale, javni izobraževalni sistemi ustvarjajo kader, države financirajo infrastrukturo. Ko nato ena oseba kopiči bogastvo, večje od BDP-ja številnih držav, se postavi vprašanje: kdo je dejansko ustvaril to vrednost in kdo od nje največ odnese?
Enako velja za mit o genialnem posamezniku
Elon Musk je nedvomno izjemno uspešen poslovnež in investitor. Toda zgodba o osamljenem geniju, ki je sam ustvaril tehnološki napredek, pogosto spregleda tisoče inženirjev, znanstvenikov, programerjev in delavcev, ki stojijo za podjetji, kot so SpaceX, Tesla in druga. Velike inovacije skoraj nikoli niso delo enega človeka, temveč rezultat kolektivnega znanja in dela. Zato kritiki trdijo, da je Musk predvsem izjemno spreten poslovnež in promotor, ne pa osamljeni tehnološki genij, kot ga pogosto prikazujejo mediji.
Kot civilizacija smo sposobni ustvariti posameznika z bogastvom, večjim od gospodarstev številnih držav, hkrati pa še vedno nismo sposobni zagotoviti pitne vode vsakemu otroku.
Tehnološko gledano živimo v najbolj naprednem obdobju človeške zgodovine.
Pa smo tudi morlano?
