Bistvo predlagane ustanovitve nacionalnega demografskega sklada ni v pozitivnem prispevku k delovanju pokojninskega sistema, ampak v prevzemu nadzora nad najbolj dragocenim delom gospodarstva, ki je v državni lasti in ga ima zdaj v upravljanju SDH, je v izjavi v DZ dejal poslanec Svobode Andrej Klemenc. V stranki vladnim načrtom nasprotujejo.
Cilj nacionalnega demografskega sklada je zagotoviti varnejši in stabilnejši pokojninski sistem
Vlada je po zaključku medresorskega usklajevanja v torek javno objavila osnutek predloga zakona o nacionalnem demografskem skladu in ga dala v dvotedensko javno obravnavo.
Predlagan je prenos praktično vseh državnih naložb na novoustanovljeno družbo Nacionalni demografski sklad, ki bo nastal s preoblikovanjem Slovenskega državnega holdinga (SDH) in s pripojitvijo Kapitalske družbe in DSU. Del letnih prihodkov od upravljanja tega premoženja naj bi sklad namenil za pokojninsko blagajno, del pa bi bil namenjen za reinvestiranje in plemenitenje premoženja sklada.
Po besedah ministra za finance Andreja Širclja je cilj nacionalnega demografskega sklada z boljšim upravljanjem državnih naložb zagotoviti varnejši in stabilnejši pokojninski sistem ter s tem ustvariti koristi za sedanje in prihodnje generacije upokojencev. Na finančnem ministrstvu zagotavljajo tudi, da bo upravljanje sklada profesionalno in neodvisno.
Prevzem nadzora nad najbolj dragocenim delom gospodarstva
A drugače na to gledajo v največji opozicijski stranki. Poslanec Svobode Klemenc je tako danes novinarjem v DZ povedal, da bistvo predlagane ustanovitve nacionalnega demografskega sklada ni v pozitivnem prispevku k delovanju pokojninskega sistema, ampak v prevzemu nadzora nad najbolj dragocenim delom gospodarstva, ki je v državni lasti in ga ima zdaj SDH zgolj v upravljanju, dividende pa nakazuje v proračun.
V Svobodi po Klemenčevih besedah opozarjajo na “realno možnost, da je morda glavni cilj tega zakona ustvariti mehanizem, ki bo olajšal razprodajo najdonosnejših in najbolj dragocenih državnih podjetij, ne da bi bila za to potrebna kakšna posebna soglasja”.
Nadzorni svet bo pod neposrednim nadzorom vsakokratne politike
Ob tem je izpostavil predvideni način oblikovanja nadzornega sveta sklada. Pet članov s petletnim mandatom bo po osnutku zakonskega predloga imenovala vlada, štiri pa državni zbor, in sicer tri na predlog poslanskih skupin in enega na predlog Zveze društev upokojencev Slovenije.
Nadzorni svet, ki bo imenoval in nadziral upravo, bo tako po Klemenčevih besedah pod neposrednim nadzorom vsakokratne politike. V zakonskem osnutku je ob tem predvideno, da bo vlada najpozneje v 15 dneh od uveljavitve zakona imenovala tudi začasne člane uprave sklada.
V največji opozicijski stranki vladnim načrtom nasprotujejo
Obenem je Klemenc glede trditev, da je cilj ustanovitve sklada primarno doseči koristi za sedanje in prihodnje upokojence, dejal, da je lani npr. SDH v državni proračun nakazal za okoli pol milijarde evrov prejetih dividend, medtem ko je proračunski transfer v pokojninsko blagajno znašal okoli 1,5 milijarde evrov. Po novem bi sklad del prihodkov od upravljanja neposredno nakazoval v pokojninsko blagajno, a tega denarja po Klemenčevi oceni ne bo nič bistveno več. Za upokojence dejansko ostane vse isto, je še dejal.
V največji opozicijski stranki tako vladnim načrtom za ustanovitev nacionalnega demografskega sklada nasprotujejo.
STA
