AKTUALNONOVICE

“Molk je odtenek priznanja”: Golob in SD zahtevata nujno sejo o nacionalni varnosti

Vlada pripravlja interventne ukrepe zaradi zaostrenih geopolitičnih razmer

Prvak Gibanja Svoboda Robert Golob je danes znova pozval premierja Janeza Janšo k sklicu seje Sveta za nacionalno varnost (Snav). Meni, da je neprimerno, da se posamezni sumi in obtožbe glede nacionalne varnosti obravnavajo zgolj skozi politične in medijske polemike. Namen seje naj bi bil umik vprašanj nacionalne varnosti iz dnevne politike.

Golob: Snav naj celovito obravnava vprašanja

Golob je Janšo k sklicu seje Snav pozval že v sredo zaradi resnih navedb o vohunjenju, tujem vmešavanju in delovanju tujih obveščevalnih struktur. Kot je zapisal, vprašanja v tem času niso postala nič manj pomembna, v javnosti pa se takšne razprave nadaljujejo. Meni, da je Snav najbolj primerno telo v državi za celovito obravnavo vprašanj nacionalne varnosti in zaupanja delovanja institucij.

Na seji Snav naj po Golobovih besedah pristojne službe in agencije predstavijo vse relevantne informacije glede morebitnega vpletanja in delovanja tretjih držav, predvsem Rusije in Izraela, v Sloveniji ter morebitnih posledic za nacionalno varnost države.

Žavbi: Molk vladajočih je “odtenek priznanja”

Na pozive k sklicu seje Snav niso prejeli še nobenega odziva, je v izjavi za medije dejal namestnik vodje poslanske skupine Svoboda Lenart Žavbi. Zato meni, da se vladajoča garnitura ne želi pogovarjati o dejstvih glede domnevnih ruskih povezav s predsednico republike Natašo Pirc Musar, o odhodu predsednika DZ Zorana Stevanovića v Moskvo, kar je po njegovi oceni “dejanski ruski vpliv v slovenski politiki”, in o vplivu Izraela na politično sfero.

“Molk je v resnici v tem trenutku že vsaj odtenek priznanja,” je pristavil.

Goršek (SD): Stevanovićev obisk Moskve je sporen

Tudi namestnik vodje poslanske skupine SD Luka Goršek meni, da sejo Snav potrebujejo predvsem zato, da razčistijo napoved predsednika DZ Zorana Stevanovića o obisku Moskve. “Zakaj predsednik Stevanović sam kontaktira rusko dumo? Ali gre spet za poplačilo kakšnih dolgov iz predvolilne kampanje oz. zakaj nekako legitimizira Putinov režim v Rusiji?” se je spraševal.

Glede obtožb na račun predsednice republike pa meni, da gre za “afero, ki to ni”. “Takšne afere sta SDS in Janez Janša že večkrat uspela prikazati kot teme številka ena,” je dejal ter dodal, da s tem zamegljujejo pomembnejše teme, s katerimi se po njegovi oceni ne znajo spopadati.

Beja (NSi/SLS/Fokus): Vprašati se je treba o integriteti predsednice

Nasprotno pa ocenjuje poslanec NSi, SLS in Fokusa Janez Beja, ki je dejal, da predsednica odgovarja volivcem. “Nacionalna varnost je zelo pomembna, ampak tukaj se moramo vprašati o integriteti predsednice, ali je predsednica Slovencev ali je predsednica koga drugega,” je dejal. Vlada in predsednik vlade pa bosta po njegovih besedah na podlagi informacij obveščevalnih služb ocenila, ali je Snav treba sklicati.

Prijateljstvo predsednice z Rusinjo in izraelski paraobveščevalci

V javnosti že nekaj tednov odmeva prijateljevanje predsednice republike Nataše Pirc Musar z Viktorijo Krivolucko, Rusinjo, ki ima tudi slovensko državljanstvo. Predsednica je med letoma 2015 in 2022 večkrat obiskala Rusijo. Krivolucka je bila pred leti v zvezi z Romanom Jegličem, nekdanjim namestnikom direktorja takratne Varnostno-informativne službe (VIS), ki je kasneje živel v Rusiji.

Poslanec SDS Žan Mahnič zato meni, da obstaja sum, da predsednica republike sodeluje z rusko vohunsko mrežo. To so sicer v uradu predsednice ostro zavrnili.

Sklepni del volilne kampanje pred zadnjimi volitvami v DZ pa so močno zaznamovali tajno posneti, zmanipulirani in anonimno objavljeni pogovori z vidnejšimi člani levosredinskega političnega pola, ki naj bi razkrivali mreže vpliva in domnevno korupcijo na levici. Za njimi naj bi stali paraobveščevalci izraelske družbe Black Cube, ki so večkrat obiskali sedež SDS v Ljubljani, obiske je potrdila tudi Sova. Zaradi domnevne kršitve pravice do svobodnih in demokratičnih volitev je bilo na ustavno sodišče vloženih več ustavnih pritožb.

Delitve: