Vsak dan jo pijemo, z njo kuhamo in si umivamo zobe, ampak o tem, kaj vse lahko vsebuje, večinoma ne razmišljamo. Slovenska pitna voda velja za eno kakovostnejših v Evropi, vendar se v zadnjih letih vse pogosteje pojavlja vprašanje, ali so v njej tudi drobni delci plastike, ki jih s prostim očesom ne moremo videti.
Mikroplastika je danes prisotna skoraj povsod: v rekah, morjih, tleh, hrani in tudi pitni vodi. Gre za plastične delce, manjše od petih milimetrov, ki nastanejo z razgradnjo večjih plastičnih izdelkov ali pa so bili že od začetka izdelani v majhnih velikostih. Čeprav znanstveniki prisotnost mikroplastike potrjujejo, pa ostaja eno ključnih vprašanj še vedno odprto: kakšen vpliv sploh ima na zdravje ljudi?
Mikroplastika v vodi – kaj pravi stroka?
Kakšen je dolgoročni učinek mikroplastike na naše zdravje zaenkrat še ne vemo, saj študije na to temo še potekajo, vendar pa je jasno, da se mikroplastika akumulira v naših tkivih in tkivih vseh ostalih živih organizmov. Zaenkrat vemo le, da je mikroplastika izjemno škodljiva za morske organizme, a uporaba plastičnih materialov kljub temu še zmeraj narašča,
pojasnjujejo na Inštitutu za nutricionistiko.
Svetovna zdravstvena organizacija pa je leta 2019 objavila prvo večje poročilo o mikroplastiki v pitni vodi. Njihov zaključek je bil, da trenutno razpoložljivi podatki ne kažejo, da bi ravni mikroplastike v pitni vodi predstavljale večje tveganje za zdravje ljudi. To pa ne pomeni, da je vprašanje zaključeno. SZO opozarja, da o najmanjših delcih plastike, predvsem nanoplastiki, še vedno vemo premalo. Prav ti najmanjši delci so tisti, pri katerih obstaja največ vprašanj, saj bi lahko prešli skozi črevesno steno, vstopili v druga tkiva in potencialno vplivali na delovanje telesa.
Po podatkih SZO se večji delci mikroplastike, predvsem tisti večji od 150 mikrometrov, v telesu praviloma ne absorbirajo, ampak se izločijo. Večja neznanka ostajajo manjši delci, za katere še ni dovolj raziskav, da bi lahko natančno ocenili njihovo tveganje.
Slovenska voda pod nadzorom
V Sloveniji kakovost pitne vode redno spremljajo pristojne institucije. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) poudarja, da je pitna voda v Sloveniji praviloma varna in da so največja tveganja za zdravje še vedno povezana predvsem z mikrobiološkimi onesnaževali, ne pa z mikroplastiko.
Prav na to opozarja tudi SZO, ki poudarja, da se morajo države pri zagotavljanju varne pitne vode še naprej osredotočati predvsem na odstranjevanje nevarnih mikroorganizmov. Po njihovih podatkih bolezni zaradi neustrezne pitne vode, predvsem zaradi povzročiteljev drisk, po svetu še vedno povzročijo veliko število smrti.
Mikroplastika za zdaj v Sloveniji še ni med standardnimi kazalniki, ki bi jih pri vsakem nadzoru pitne vode rutinsko preverjali tako kot na primer bakterije, nitrate ali pesticide. Razlog je predvsem v tem, da znanstveniki še niso povsem poenotili metod za merjenje teh izredno majhnih delcev.
Več plastike, več vprašanj
Čeprav neposredna nevarnost za zdravje ljudi še ni dokazana, strokovnjaki opozarjajo, da količina plastike v okolju narašča. Plastika, ki konča v naravi, se ne razgradi v celoti, ampak se sčasoma razdrobi na vedno manjše delce. Del mikroplastike v okolje pride zaradi nepravilnega ravnanja z odpadki, pomemben vir pa predstavlja tudi obraba avtomobilskih gum, sintetičnih oblačil in različni industrijski procesi. Ko delci enkrat pridejo v vodni krog, jih je zelo težko odstraniti. Raziskave so pokazale, da mikroplastiko najdemo tako v vodi iz pipe kot v ustekleničeni vodi. Pri slednji je lahko eden od virov tudi sama plastična embalaža, saj se lahko manjši delci sproščajo iz plastike med proizvodnjo, shranjevanjem ali uporabo.
Kaj lahko naredimo?
Čeprav posameznik ne more rešiti problema mikroplastike, lahko vpliva na količino plastike, ki prihaja v okolje. Pomembno vlogo imajo pri tem tudi sistemske spremembe. Evropska unija je v zadnjih letih sprejela več ukrepov za zmanjševanje plastičnega onesnaževanja, hkrati pa se razvijajo tudi metode za boljše spremljanje mikroplastike v pitni vodi. Za zdaj torej ni razloga za preplah, slovenska pitna voda ostaja varna za uporabo.
Inštitut za nutricionistiko še nadaljnje svetuje:
- Ne kupujmo ustekleničene vode. Voda iz pipe je v naši državi še vedno izjemne kakovosti in prepričanje, da je ustekleničena voda čistejša, je zmotno. Uporabljajmo svojo steklenico, ki jo lahko na katerikoli pipi napolnimo s svežo vodo. Če ustekleničeno vodo že kupujemo, kupimo tisto v stekleni in ne plastični embalaži.
- Ne uporabljajmo plastičnih vrečk. Zamenjajmo jih z vrečkami iz platna ali papirja, če pa že uporabljamo plastične vrečke, jih shranimo in naslednjič znova uporabimo. Vrečke za smeti zamenjajmo z vrečkami iz biorazgradljivih materialov.
- Posegajmo po oblačilih iz bombaža, volne in drugih naravnih materialov. Sintetična oblačila so prav tako narejena iz plastike.
- Ne uporabljajmo plastičnih krožnikov in pribora za enkratno uporabo. Prav tako ne uporabljajmo plastičnih slamic.
- Ne uporabljajmo šamponov in gelov za tuširanje, ki vsebujejo delce, ki zagotavljajo piling kože, saj gre za mikroplastiko, ki jo bomo naslednjič zaužili s kozarcem vode.
Mikroplastika je opozorilo, da posledice množične uporabe plastike prihajajo tudi v okolja, za katera smo nekoč menili, da so pred onesnaženjem zaščitena.
Preberite še: Vas skrbi mikroplastika v pitni vodi? Iz nje jo lahko enostavno odstranite sami doma
