Ko slišimo izraz globalno segrevanje, si večina predstavlja nekoliko višje temperature, daljše poletje in milejše zime. Prav zaradi te predstave mnogi še vedno menijo, da spremembe niso tako resne ali da se bo Zemlja sčasoma sama uravnovesila, kot se je že večkrat v svoji zgodovini.
Toda znanstveniki opozarjajo, da je to ena največjih zmot našega časa. Globalno segrevanje je več kot le nekaj višjih stopinj. Temveč je situacija, kjer človek spreminja celoten podnebni sistem planeta, sistem, od katerega so odvisni vreme, pridelava hrane, pitna voda, oceani in praktično vsi ekosistemi na Zemlji.
Zakaj toliko ljudi še vedno dvomi?
Čeprav obstaja izjemno močan znanstveni konsenz, da se podnebje segreva predvsem zaradi človekovih emisij toplogrednih plinov, del javnosti ostaja skeptičen. Razlogov je več. Podnebne spremembe niso povsod enako vidne. Če je nekje hladna zima ali obilno sneži, ljudje pogosto sklepajo, da globalnega segrevanja ni.
Toda vreme in podnebje nista ista stvar.
Vreme opisuje dogajanje iz dneva v dan, podnebje pa povprečne razmere skozi desetletja.
Prav zato lahko svet postaja toplejši, posamezne regije pa hkrati doživijo rekordno mrzle dni ali obilne snežne padavine. To ni dokaz proti podnebnim spremembam, pogosto je ravno nasprotno.
Ne gre za to, da bo samo bolj vroče
To je morda največja napačna predstava.
Podnebne spremembe pomenijo predvsem več energije v ozračju in oceanih. Več energije pomeni več nestabilnosti.
Posledica niso zgolj vročinski valovi, temveč tudi:
- močnejša neurja,
- pogostejše poplave,
- daljša obdobja suše,
- intenzivnejši gozdni požari,
- močnejši nalivi,
- nenadne pozebe,
- bolj nepredvidljiva letna obdobja.
V številnih delih sveta znanstveniki že opažajo, da se ekstremni vremenski dogodki pojavljajo pogosteje kot pred nekaj desetletji. Medvladni odbor za podnebne spremembe (IPCC) ugotavlja, da so številni vročinski ekstremi, močne padavine in nekatere suše zaradi človekovega vpliva postali verjetnejši.
Zakaj so lahko zime ponekod celo bolj ekstremne?
Arktika se segreva približno štirikrat hitreje od svetovnega povprečja. Zaradi tega se spreminjajo zračni tokovi, ki običajno zadržujejo hladen polarni zrak na severu.
Ko se ti tokovi oslabijo ali spremenijo svojo pot, lahko hladen zrak prodre precej južneje kot nekoč. Posledica so lahko nenavadno mrzle zime ali močni snežni meteži na območjih, kjer jih ljudje ne pričakujejo.
Drugje pa zime postajajo skoraj brez snega.
Podnebne spremembe zato ne pomenijo, da bo povsod enako toplo. Pomenijo predvsem, da bo vreme težje napovedovati.
Tornadi, kjer jih skoraj ni bilo
Evropa ni območje, ki bi bilo znano po številnih tornadih, vendar meteorologi opažajo spremembe tudi tukaj.
Čeprav znanstveniki še ne morejo z gotovostjo trditi, da podnebne spremembe neposredno povzročajo več tornadov, je jasno, da toplejše in bolj vlažno ozračje ustvarja več energije za razvoj močnih neviht. Zaradi tega lahko nekatera območja doživijo vremenske pojave, ki so bili nekoč zelo redki.
V zadnjih letih Evropa beleži več izjemno močnih neurij, toče, vetrolomov in lokalnih vrtincev, ki povzročajo veliko gospodarsko škodo.
Narava izgublja ravnotežje
Podnebje je temelj vsakega ekosistema.
Če rastline začnejo cveteti več tednov prezgodaj, opraševalci pa še niso aktivni, se lahko poruši razmnoževanje številnih vrst.
Če se oceani segrevajo, koralni grebeni množično propadajo. Če se gozdovi izsušujejo, postanejo veliko bolj občutljivi na požare in škodljivce.
Živali se selijo proti severu ali v višje lege, nekatere vrste pa preprosto nimajo več kam oditi.
Znanstveniki opozarjajo, da podnebne spremembe danes predstavljajo eno največjih groženj svetovni biotski raznovrstnosti.
Zakaj se Zemlja ne bo preprosto “popravila sama”?
Pogosto slišimo argument, da je Zemlja preživela ledene dobe, izumrtja dinozavrov in številne druge katastrofe, to drži. Zato vprapanje ni, ali bo preživela Zemlja, ampak ali bo preživel trenuten ekosistem, miljone vrst rastlin in živali.
Naravni podnebni cikli običajno trajajo tisoče ali deset tisoče let. Današnje segrevanje pa se dogaja v nekaj desetletjih.
Poleg tega ogljikov dioksid ostane v ozračju zelo dolgo. Tudi če bi svet danes popolnoma prenehal izpuščati toplogredne pline, bi del segrevanja vztrajal še desetletja do stoletja. To pomeni, da podnebni sistem ne deluje kot stikalo, ki ga lahko preprosto izklopimo.
Posledice bomo občutili vsi
Podnebne spremembe pomenijo dražjo hrano zaradi slabših pridelkov, večje tveganje za poplave in požare. Prav tako pomenijo širjenje bolezni in škodljivcev na nova območja.
Prav tako ima posledice v vse višjih stroških zavarovanj in obnove infrastrukture, v več podnebnih migrantih, več pritiskov na države in več gospodarskih izgub.
Velik del teh sprememb pa se že dogaja.
Največja zmota ni, da podnebnih sprememb ni. Največja zmota je misliti, da se nas ne tičejo.
Globalno segrevanje je postopna sprememba sistema, ki določa, kako raste hrana, kje živijo živali, koliko vode imamo na voljo in kako varna so naša mesta.
Vsako dodatno desetinko stopinje spremljajo večja tveganja. Zato znanstveniki poudarjajo, da je zmanjševanje emisij toplogrednih plinov pomembno tudi danes. Čim manj se bo planet segrel, tem manj izrazite bodo posledice za prihodnje generacije.
Podnebnih sprememb morda ne opazimo vsak dan. Ko pa jih začnemo sestavljati kot del širše slike, postane jasno, da se svet ne spreminja le zato, ker postaja toplejši, spreminja se zato, ker postaja vse bolj nepredvidljiv.
