Ob podpisu memoranduma med kitajsko spletno platformo Temu in nacionalno iniciativo Start Slovenija je bilo slišati predvsem optimistična sporočila. Govorilo se je o dostopu do milijonov evropskih kupcev, hitrejši širitvi poslovanja slovenskih startupov in novih priložnostih za digitalno gospodarstvo.
Toda ob vseh obljubah se odpira precej manj prijetno vprašanje: ali bi morala nacionalna startup platforma svoje ime povezati s podjetjem, ki ga že več let spremljajo resne kritike zaradi nepreglednih dobavnih verig, vpliva ultrahitre mode in domnevnih povezav z dobavnimi verigami z visokim tveganjem za prisilno delo?
Partnerstvo, ki govori le o priložnostih
V skupnem sporočilu za javnost partnerja izpostavljata predvsem poslovne koristi. Slovenska podjetja naj bi prek Temuja lažje dostopala do kupcev po vsej Evropski uniji, uporabljala njegovo logistično infrastrukturo in pridobila podporo pri širjenju na tuje trge.
O etičnih vprašanjih ni niti besede.
Ni omenjeno, da je Temu že več let pod drobnogledom evropskih in ameriških regulatorjev. Evropska komisija preiskuje njegovo poslovanje zaradi zaščite potrošnikov, prodaje potencialno nevarnih izdelkov in spoštovanja pravil digitalnega trga. Leta 2026 je podjetju izrekla 200 milijonov evrov kazni zaradi kršitev Akta o digitalnih storitvah (DSA), saj po ugotovitvah Komisije ni ustrezno ocenjevalo tveganj glede nezakonitih izdelkov na svoji platformi.
Če želi država oziroma nacionalna podjetniška platforma graditi zaupanje v slovensko gospodarstvo, se zdi nenavadno, da pri izbiri partnerjev teh vprašanj sploh ne odpre.
Temu ni le spletna trgovina
Temu ni postal globalni velikan zgolj zaradi nizkih cen. Njegov poslovni model temelji na ekstremno poceni izdelkih, hitri menjavi ponudbe in ogromnih količinah naročil.
Takšen model pa odpira vprašanje, ki ga potrošniki pogosto spregledajo:
Kako je mogoče izdelke prodajati za en, dva ali tri evre in pri tem še vedno ustvarjati dobiček?
Odgovor se pogosto skriva v proizvodnih verigah, kjer so stroški dela izjemno nizki, nadzor nad delovnimi pogoji pa omejen.
Prav zaradi tega so platforme, kot sta Temu in Shein, postale sinonim za pojav ultrahitre mode, sistema, ki spodbuja hiperpotrošnjo, izdelke za kratkotrajno uporabo in vedno večje pritiske na proizvajalce.
Evropske institucije opozarjajo na tveganja prisilnega dela
Evropski ekonomsko-socialni odbor opozarja, da številne spletne platforme zunaj Evropske unije ne zagotavljajo zadostne preglednosti svojih dobavnih verig.
V svojih poročilih navaja številne preiskave, ki opisujejo izjemno dolge delovne izmene, tudi do 18 ur dnevno, pomanjkljive pogodbe o zaposlitvi ter slabo zaščito delavcev v delu kitajske tekstilne industrije. Posebej izpostavlja tudi visoko tveganje prisilnega dela pri pridobivanju bombaža iz kitajske pokrajine Xinjiang, kjer številne mednarodne organizacije že več let opozarjajo na sistematične kršitve človekovih pravic.
Pomembno je poudariti, da ni dokazano, da vsi izdelki na Temuju izvirajo iz prisilnega dela. Prav tako ni bilo pravnomočno ugotovljeno, da Temu sistematično uporablja prisilno delo.
Obstaja pa resen problem preglednosti, ker podjetje ne razkriva vseh dobaviteljev in njihovega izvora, številni regulatorji opozarjajo, da tveganja ni mogoče zanesljivo izključiti.
Tudi ameriški kongres je opozoril na veliko tveganje
Podobno je leta 2023 opozoril tudi odbor ameriškega kongresa.
V poročilu je zapisal, da obstaja “izjemno veliko tveganje”, da izdelki, prodani prek Temuja, prihajajo iz dobavnih verig, povezanih s prisilnim delom, predvsem zaradi pomanjkanja učinkovitega preverjanja izvora izdelkov.
Gre za eno najostrejših opozoril, ki jih je katera koli zahodna institucija namenila tej platformi.
Cena ni nikoli zares nizka
Izdelki za dva evra niso poceni zato, ker bi proizvodnja postala čudežno učinkovitejša.
Njihova nizka cena pomeni, da stroške pogosto nosi nekdo drug. Delavec, ki dela bistveno predolgo za nizko plačilo ali okolje, ki nosi posledice množične proizvodnje in hitrega odmetavanja izdelkov.
Prav tako pa lokalna podjetja, ki težko konkurirajo cenam, doseženim z bistveno nižjimi delovnimi in okoljskimi standardi.
Ultrahitra moda je model, ki spodbuja kulturo potrošnje, v kateri je izdelek postal skoraj potrošni material.
Ali je to res vizija slovenskega startup okolja?
Start Slovenija predstavlja nacionalno platformo za razvoj inovativnega podjetništva.
Njena naloga ni zgolj pomagati podjetjem pri prodaji, temveč tudi spodbujati dolgoročno konkurenčnost, inovativnost in trajnostni razvoj. Zato partnerstvo odpira legitimno vprašanje:
Ali je prava pot za slovenska inovativna podjetja povezovanje s platformo, katere poslovni model temelji predvsem na tekmovanju za najnižjo možno ceno?
Mnogi slovenski startupi svojo konkurenčno prednost gradijo prav na kakovosti izdelkov, trajnostni proizvodnji, lokalnem znanju in višji dodani vrednosti.
To pa so vrednote, ki jih je težko uskladiti z logiko ultrahitre mode.
Gospodarska rast ne bi smela biti edino merilo
Nihče ne zanika, da lahko Temu slovenskim podjetjem odpre vrata do novih kupcev, vendar kakšna vrata pravzaprav odpira?
Partnerstvo z globalno platformo lahko kratkoročno prinese večjo prodajo in večjo prepoznavnost. Toda nacionalne institucije bi morale poleg gospodarskih koristi enako resno presojati tudi vprašanja človekovih pravic, transparentnosti, delovnih pogojev in vpliva na okolje.
Če Slovenija želi graditi gospodarstvo prihodnosti, ne bi smela razmišljati zgolj o tem, koliko izdelkov bomo prodali, temveč tudi, na kakšen način jih bomo prodajali in s kom bomo pri tem sodelovali.
Prav ta vprašanja bodo v prihodnjih letih vedno pomembnejša,za ugled posameznih podjetij, ter za ugled države, ki takšna partnerstva podpira.
“If the extremely low prices seem to good to be true, it’s because they are.”
Experts allege that Chinese-owned @SHEIN_Official and Temu use Uyghur forced labor to sell cheap goods to American consumers.
‘Congress should limit how these apps operate.’ – Select Committee Member… pic.twitter.com/EFNoqW4SSR
— Select Committee on China (@ChinaSelect) May 4, 2023
