Letna inflacija v območju evra se je junija nadalje umirjala in znašala 2,8 odstotka, kar je 0,4 odstotne točke manj kot meseca maja. Evropski statistični urad Eurostat je v drugi oceni te podatke danes uradno potrdil. Kljub splošnemu padanju cenovnih pritiskov v EU pa Slovenija ostaja država z eno najvišjih stopenj inflacije, saj je junijska letna rast cen pri nas dosegla 3,7 odstotka.
Zakaj prihaja do inflacije?
Po podatkih Eurostata se je letna inflacija v sedemindvajseterici junija prav tako znižala na 2,9 odstotka, kar je enako 0,4 odstotne točke manj kot v maju. Kljub temu pa so cene še vedno višje kot v enakem obdobju lani, ko je bila inflacija v evrskem območju junija 2025 pri 2,0 odstotka, v celotni EU pa pri 2,3 odstotka.
Največji pospeševalec inflacije v območju z evrom ostajajo storitve, ki so k letni rasti prispevale kar 1,51 odstotne točke. Sledijo jim energenti z 0,77 odstotne točke, medtem ko so cene hrane, alkohola in tobaka dodale 0,29 odstotne točke. Industrijski proizvodi brez energentov so imeli najmanjši vpliv, in sicer 0,18 odstotne točke.
Glede na maj se je inflacija junija upočasnila v kar 22 državah članicah, v treh je ostala nespremenjena, v dveh pa se je celo povečala. Največje veselje lahko občutijo na Švedskem, kjer so zabeležili le enoodstotno rast cen, sledita ji Češka z 1,1 odstotka in Danska z 1,8 odstotka. Na drugi strani lestvice pa še vedno divja inflacija v Romuniji, kjer je junijska stopnja dosegla visokih 9,2 odstotka. Sledita ji Litva s 5,4 odstotka in Bolgarija s 5,2 odstotka.
Slovenija: otok visokih cen v Evropi
Medtem ko se povprečje EU umirja, Slovenija izstopa s 3,7-odstotno letno inflacijo, kar je precej nad evropskim povprečjem. Čeprav se je tudi pri nas stopnja nekoliko znižala glede na majski podatek (3,8 odstotka), je razlika v primerjavi z večino zahodnih članic Unije še vedno zelo opazna.
Še bolj zaskrbljujoč je podatek na mesečni ravni. Medtem ko sta tako območje evra kot celotna EU junija zabeležila mesečno deflacijo v višini 0,1 odstotka (cene so na mesečni ravni padle), so se v Sloveniji cene življenjskih potrebščin v primerjavi z majem zvišale za 0,5 odstotka. Slovenija je tako vztrajala pri rasti cen tudi na mesečni ravni, kar kaže na vztrajne domače inflacijske pritiske, ki so verjetno povezani tako s cenami storitev kot z nekaterimi lokalnimi dejavniki na trgu hrane in energentov.
Čeprav se evrsko območje počasi vrača k inflacijskim stopnjam, ki so bližje cilju Evropske centralne banke (2 odstotka), Slovenija ostaja “rdeča pika” na inflacijskem zemljevidu Evrope. Medtem ko večina držav že beleži mesečno zniževanje cen, se pri nas trenutna gospodarska slika še ni postavila v ta evforični okvir. Ostaja vprašanje, kdaj se bo trend umirjanja cen dokončno odrazil tudi v slovenskih trgovinah in storitvenem sektorju.
