V šestih zaporednih nočeh ameriških zračnih napadov na Iran se je Bližnji vzhod znašel na robu širše regionalne vojne, ki bi lahko ohromila svetovno trgovino z nafto. Medtem ko ZDA nadaljujejo z operacijami proti iranskim vojaškim ciljem, Teheran zavezniškim hutijevskim upornikom v Jemnu nakazuje zaprtje še ene ključne pomorske poti, ožine Bab al Mandab na vhodu v Rdeče morje.
Ameriški napadi na civilno infrastrukturo?
Po poročanju iranskih medijev so ameriške sile v zadnjih napadih tarče civilne infrastrukture. Zadetih naj bi bilo pet mostov, železniška postaja v obalnem mestu Bandar Kamir ter letališče Iranšahr na jugovzhodu države. Po navedbah Teherana je bilo v napadih ubitih sedem ljudi. BBC poroča, da je bil glede na njegovo preverjanje zadet most zahodno od Bandar Abasa v južni pokrajini Hormozgan.
Ameriško osrednje poveljstvo (Centcom) v svojem poročilu ni omenjalo napadov na mostove. Poudarili so, da so z letali, brezpilotnimi letalniki in vojnimi ladjami uporabili natančno vodene izstrelke za napad na “več deset iranskih vojaških ciljev”, vključno z obalnimi nadzornimi in protizračnimi položaji, vojaško logistično infrastrukturo ter pomorskimi zmogljivostmi. Tarče so bile tudi na otoku Kešm in v okolici Bandar Abasa, kjer je največje iransko pristanišče.
Iranska povračila in nova grožnja
Teheran se je na ameriške napade odzval z lastnimi napadi. Iranska vojska je v zgodnjih petkovih urah sporočila, da je napadla ameriške objekte v Bahrajnu in Kuvajtu. O eksplozijah poročajo tudi iz Katarja, kjer je notranje ministrstvo sporočilo, da so šrapneli ranili otroka. Iranska revolucionarna garda je sporočila tudi napad na ameriško vojaško oporišče Al Tanf v Siriji.
A še bolj zaskrbljujoče je sporočilo iranske revolucionarne garde, da bi lahko Iran zaprl tudi nekatere druge regionalne poti za izvoz nafte in plina. S tem so nakazali možnost, da bi zavezniške hutijevske upornike v Jemnu spodbudili k zaprtju ključne pomorske poti skozi ožino Bab al Mandab na vhodu v Rdeče morje, če bi ZDA nadaljevale z napadi na iransko infrastrukturo.
Ožina Bab al Mandab: ključna za Evropo
Medtem ko je Hormuška ožina že zaprta, bi zaprtje Bab al Mandaba pomenilo dodatni udarec za svetovno trgovino. Skozi to ožino poteka ogromen pretok blaga med Evropo in Azijo, vključno z naftnimi tankerji in kontejnerskimi ladjami. Če bi hutijevci, ki so eni glavnih zaveznikov Irana na Bližnjem vzhodu, res zaprli to pot, bi to pomenilo podvojitev stroškov pomorskega transporta in podaljšanje poti okoli Afrike.
Trump še vedno pripravljen na pogajanja
Kljub eskalaciji ameriški predsednik Donald Trump ni izključil diplomacije. Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je na četrtkovi novinarski konferenci dejala, da Trump “ne bo mirno opazoval teh terorističnih dejanj v ožini, ne da bi zagotovil, da bo Iran nosil posledice.” Ob tem pa je dodala, da predsednik “hkrati vedno ostaja odprt za diplomacijo.”
Trump ni izključil možnosti uporabe kopenskih sil, tudi za zavzetje otoka Harg, kjer stoji glavni iranski izvozni naftni terminal. Ponovil je tudi grožnje, da bodo ZDA prihodnji teden napadle iranske elektrarne in mostove, če Teheran ne bo ponovno začel pogajanj.
Iran med poostritvijo in zadržanostjo
Iranski viri so za Reuters povedali, da je cilj Teherana utrditi oblast nad Hormuško ožino, vendar si ne želi zaostrovanja, ki bi ogrozilo memorandum o soglasju iz junija, saj meni, da mu ta še vedno zagotavlja večino zastavljenih ciljev. Iran želi, da vse ladje, ki uporabljajo Hormuško ožino, plujejo po koridorju bližje njegovi obali, po izteku 60-dnevnega pogajalskega obdobja pa namerava uvesti pristojbine za prehod.
Washington je ladjam priporočil uporabo alternativne poti južneje ob obali Omana, čemur pa Teheran odločno nasprotuje in je že napadel ladje, ki so plule po tem koridorju.
Svet zadržano diha, medtem ko ZDA nadaljujejo z napadi, Iran grozi z zaprtjem druge ključne ožine, Trump pa še vedno ponuja izhod skozi pogajanja. Vse oči so uprte v prihodnji teden, ko naj bi ZDA po Trumpovih besedah napadle iranske elektrarne in mostove, če do dogovora ne bo prišlo. Cene nafte že strmo naraščajo, svetovni trgi pa so v pričakovanju, ali bo diplomatska pot le še mogoča.
