Beograjski mednarodni gledališki festival Bitef, ki bo prihodnje leto praznoval 60 let delovanja, se sooča z največjo krizo v svoji zgodovini. Več uglednih gledaliških ustvarjalcev, med njimi tudi slovenska režiserja Žiga Divjak in Sebastijan Horvat, je odpovedalo sodelovanje na letošnjem, 59. festivalu zaradi domnevnih političnih pritiskov in cenzure.
Lanski začetek krize: Cenzura Mila Raua
Korenine letošnje krize segajo v lansko leto, ko je upravni odbor festivala zavrnil gostovanje predstave Proces Pelicot švicarskega režiserja Mila Raua, enega najvplivnejših sodobnih gledaliških ustvarjalcev. Rau je leto prej na odprtju festivala v govoru kritiziral načrte za izkopavanje litija v Srbiji, kar naj bi bil pravi razlog za njegovo izključitev.
Takratni umetniški vodja Miloš Lolić in dramaturg Borisav Matić sta zaradi cenzure odstopila, festival pa leta 2025 prvič v več kot polstoletni zgodovini ni bil izveden v uradni obliki. Namesto tega so umetniki organizirali alternativni “ne:Bitef”, na katerem je bila Rauova predstava kljub prepovedi uprizorjena.
Divjak: “Ne želim legitimirati trenutnega stanja festivala”
Slovenski režiser Žiga Divjak, čigar dokumentarna predstava Anhovo je bila uvrščena v letošnji program, je za beograjski dnevnik Danas pojasnil razloge za umik:
“Mešanje politike v umetniško svobodo je nesprejemljivo. Sankcioniranje umetnikov, ki kritično preiskujejo družbo, je v svoji osnovi nedemokratično. Bitef je za našo regijo izjemno pomemben festival z bogato tradicijo, zato z zgroženostjo spremljam, kaj se z njim dogaja v zadnjih dveh letih.“
Divjak je poudaril, da njegova predstava Anhovo, ki obravnava ekološko in zdravstveno katastrofo ter preplet kapitala, politike in nasilja, ne more služiti legitimizaciji trenutnega institucionalnega stanja festivala.
Frljić: “Prvič sem izvedel iz časopisa”
Podobno se je odzval režiser Oliver Frljić, čigar predstava Črno zlato v produkciji Beograjskega dramskega gledališča je prav tako na sporedu letošnjega Bitefa. Frljić je v izjavi za medije povedal, da je za uvrstitev svoje predstave na festival prvič izvedel iz časopisa Danas.
“Zavrnitve programa Miloša Lolića s strani organizacijskega odbora festivala Bitef lani ne morem razumeti drugače kot dejanje cenzure,” je dejal Frljić in dodal, da ne želi, da bi njegova predstava služila kot “alibi za cenzuro”.
Tudi tuje skupine odpovedujejo
Umiki niso omejeni na slovenske in srbske umetnike. Portugalska skupina Teatro Praga se je umaknila v znak solidarnosti s srbskimi umetniki, ki se soočajo s cenzuro in političnimi pritiski. Britansko-nemška skupina Gob Squad je prav tako zavrnila povabilo, češ da “ne želi dati legitimnosti selektorju in odboru, ki sta neposredno povezana s cenzuro”.
Po besedah srbskega igralca Svetozarja Cvetkovića, ki je lani zaradi cenzure odstopil s položaja predsednika upravnega odbora, vsi umetniki kot razlog za umik navajajo cenzuro. Cvetković je opozoril, da bi lahko Bitef doletela usoda festivala EXIT, ki je po njegovih besedah “izginil, kot da nikoli ni obstajal”.
Odgovor selektorja: “Legitimna pravica do umika”
Predsednik odbora in programski selektor letošnjega Bitefa Spasoje Ž. Milovanović je umike označil za legitimno pravico vsakega umetnika, a je hkrati poudaril, da zanj odpovedi ne predstavljajo večje težave.
“Sada prvi put čujem da postoje naznake o odustajanju Frljića i Divjaka od učešća na festivalu. Nikakav zvaničan dopis nismo dobili,” je dejal Milovanović za portal Nova.rs, a je dodal, da so portugalsko skupino že nadomestili z gostovanjem trupe iz Gruzije.
Program kljub krizi poteka
Prvi Bitef bo kljub odmevnim umikom potekal med 14. in 20. septembrom pod sloganom “Usudi se da saznaš”. Festival bo odprla predstava Predmet Medeja Črnogorskega narodnega gledališča v režiji slovenskega režiserja Diega de Bree.
V glavnem programu ostajajo predstave iz Argentine, Libana, Italije in Srbije, a bo festival kljub temu zaznamovalo dejstvo, da so številni ugledni umetniki zaradi političnih pritiskov in cenzure sodelovanje odpovedali.
