Društvo AETP je objavilo nove posnetke iz baterijske reje kokoši iz osrednje Slovenije, ki prikazujejo izležena jajca v neposredni bližini gnoja, razpadajočih trupel živali in oskubljenih kokoši. V društvu ob tem pozivajo vlado, naj ne preloži prepovedi baterijske reje, kar je ministrstvo za kmetijstvo predlagalo v začetku meseca.
Na tleh hleva razbita jajca, zasušena jajčna vsebina in jajčne lupine
Posnetki so nastali v hlevu srednje velike reje v osrednji Sloveniji, ki ima kapaciteto za več kot 5000 kokoši in lastno pakirnico jajc. Razkrivajo, da sredi hleva, v istem prostoru, kjer žive kokoši ležejo jajca, stoji nepokrito vedro z nakopičenimi trupli poginulih kokoši. Trupla so v različnih fazah razkroja. V eni od kletk med živimi kokošmi leži posušeno in sploščeno truplo, ena od kokoši pa leži delno na njem, so sporočili iz društva AETP.
Prav tako so na tleh hleva razbita jajca, zasušena jajčna vsebina in jajčne lupine, pomešane s plastmi starega kurjega gnoja. Trak za odstranjevanje iztrebkov je ponekod zapolnjen s starimi iztrebki. Odtočne rešetke so zamašene, na tleh zastaja tekočina, so zapisali v društvu. Med razbitimi jajci in iztrebki, v neposredni bližini mesta, kjer se zbirajo jajca, leži embalaža strupa za glodavce. Na sami liniji za zbiranje jajc so vidne večje količine jajčne vsebine in lupin. Posamezna jajca ležijo neposredno na umazani zbirni površini.
Reja v kletkah tveganje za okužbo s salmonelo povečuje.
Ministrstvo za kmetijstvo je v začetku meseca v javno obravnavo poslalo novelo zakona o zaščiti živali, ki bi prepoved reje kokoši v obogatenih kletkah preložila s konca leta 2028 na konec leta 2034. Kmetijski minister Janez Cigler Kralj je na prvi nujni seji odbora za kmetijstvo podaljšanje branil s higieno. “Vam pa moram povedati tudi vidik javnih institucij, bolnišnic, domov za starejše in tako naprej, ki so največji odjemalci teh jajc. Zakaj? Ker so, bi rekel, tehnično gledano najbolj čista, najmanj tveganja za prenos salmonele in tako naprej, pa še cenejša,” so ministra povzeli v društvu.
Kot so izpostavili, Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) ugotavlja nasprotno, in sicer da reja v kletkah tveganje za okužbo s salmonelo povečuje. Hkrati agencija tudi odsvetuje uporabo kletk zaradi slabe dobrobiti živali.
Življenje v kletkah ne predstavlja dobrobiti za živali
V društvu so že večkrat izpostavili nasprotovanje reji kokoši v kletkah in danes razkrit posnetek ni prvi, ki prikazuje pogoje takšne reje. Kot so znova poudarili, življenje v kletkah ne predstavlja nikakršne dobrobiti za živali. Kokoš “stoji na žični mreži, ne more razširiti kril, pri maksimalni kapaciteti hleva ima prostora le za en A4 list papirja. Kokoši v kletkah ne morejo izražati svojih vedenjskih potreb in so posledično nemirne in frustrirane. Na posnetkih je videti, da se pretepajo za dostop do krmilnika,” so zapisali. Dodali so, da kokoši kletke nikoli ne zapustijo in ne vidijo dnevne svetlobe.
Inšpekcij ni potrdila hujših neskladij ali večjih higienskih kršitev
Posnetke je društvo AETP 9. oktobra skupaj s strokovnim mnenjem predalo upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Mnenje navaja več mogočih neskladnosti s predpisi o zaščiti rejnih živali in o higieni živil, med drugim glede vsakodnevnega odstranjevanja poginulih živali in glede čistosti jajc pri rejcu.
Inšpekcija sicer po poročanju Dnevnika ob nadzoru ni potrdila hujših neskladij ali večjih higienskih kršitev. So pa ob tem v društvu vlado pozvali, naj se ponovno vpraša, ali res želi podpirati oporečno baterijsko rejo vse do leta 2035. Prav tako pozivajo, naj posluša slovensko javnost, ki takšni reji močno nasprotuje. Pobudo AETP proti kletkam je podpisalo skoraj 30.000 prebivalcev Slovenije, v anketah pa se 94 odstotkom vprašanih v Sloveniji zdi pomembno zaščititi rejne živali, so še navedli v društvu.
STA
