Ko govorimo o slovenskih naravnih znamenitostih, večina najprej pomisli na Triglav, Postojnsko jamo ali Blejsko jezero. Le redki pa vedo, da na Koroškem raste drevo, ki že stoletja navdušuje domačine in obiskovalce. Ob Najevnikovi domačiji na Ludranskem vrhu nad Črno na Koroškem stoji Najevska lipa, ki pa v resnici sploh ni lipa, temveč lipovec (Tilia cordata). Kljub temu jo vsi poznajo pod imenom Najevska lipa.
Sedem stoletij zgodovine
Najevski lipovec velja za najdebelejše drevo v Sloveniji. Strokovnjaki njegovo starost ocenjujejo na približno 700 let, visok pa je okoli 24 metrov. Njegov obseg se je skozi desetletja nekoliko spreminjal, saj je del trhlega debla propadel. Danes meri nekaj več kot deset metrov, drevo pa je zaradi votle notranjosti in starosti deležno posebnega varstva.
Obiskovalci ga lahko občudujejo le z določene razdalje, saj je okoli njega postavljena lesena ograja, ki ščiti njegove korenine pred poškodbami. Kljub temu je lipovec ena najbolj obiskanih naravnih znamenitosti na Koroškem.
Legenda o zakladu
Okoli drevesa se je skozi stoletja spletlo tudi več zgodb. Ena najbolj znanih pravi, da naj bi Turki med begom pred domačini zakopali zaklad, da bi pozneje našli mesto, pa naj bi nad njim zasadili dvanajst lip. Ali legenda drži, ni mogoče dokazati, je pa drevo še danes obdano s pridihom skrivnostnosti.
Strokovnjaki sicer domnevajo, da mogočni lipovec ni zrasel iz enega samega debla, temveč iz več skupaj zraščenih dreves. Zaradi votle notranjosti tega sicer ni mogoče zanesljivo potrditi.
Središče druženja
Najevska lipa ni bila le naravna znamenitost, temveč tudi pomembno zbirališče domačinov. Še pred desetletji so se pod njeno krošnjo ob nedeljah zbirale družine, sosedje in prijatelji. Moški so igrali balinanje, otroci kegljali, pogosto pa je bilo slišati tudi petje domačih ljudskih pesmi. Domačini se še danes spominjajo piknikov, ko so obiskovalci že zgodaj zjutraj prihajali z žari in iskali prostor v senci mogočne krošnje. Zaradi varovanja drevesa so takšna druženja pozneje opustili, spomini nanje pa med domačini ostajajo živi.
Simbol slovenske tradicije
Od osamosvojitve Slovenije ima Najevska lipa tudi posebno simbolno vlogo. V bližini lipe se je avgusta 1991 odvilo prvo srečanje slovenskih državnikov, ki je sčasoma preraslo v tradicionalno prireditev državnega pomena. Pod njeno krošnjo se tako vsako leto zberejo predstavniki državnega vrha in številni obiskovalci iz vse Slovenije.
Drevo pa ne privablja le politikov. Obiščejo ga številni turisti, šolske skupine, pevski zbori in umetniki, ki v njegovi senci ustvarjajo ali prepevajo. Tako tudi po sedmih stoletjih ostaja prostor srečevanja, povezovanja in spoštovanja naravne dediščine.
