Poslanska skupina Svoboda je v zakonodajni predlog vložila predlog zakona o finančni podpori mladim za dostop do kulturnih dobrin. V današnji izjavi za medije so pojasnili, da želijo z njim zapolniti nekaj, kar so nekatere druge države že uresničile. Kot primer so med drugim navedli Hrvaško, ki je t.i. kulturni bon uvedla maja letos.
Močan argument za takšno odločitev je praksa nekaterih evropskih držav
Kot je izpostavila poslanka Tamara Vonta, predlog zakona med drugim narekujejo zadnje poteze ministrstva za kulturo, ki je zadržalo štipendiranje v kulturi, kar po njenem mnenju ni varčevanje, temveč “napad na tiste, ki v kulturi ustvarjajo z najmanj sredstvi”. Potrebo po zakonu pa vidi tudi v tem, da je aktualna koalicijska pogodba skopa do kulture, saj ji namenja le eno stran, medtem ko se pilotni kulturni bon omenja na dnu seznama ukrepov.
Kot močan argument za takšno odločitev je naštela prakso nekaterih evropskih držav, kjer so bone oziroma vavčerje že uvedli, nazadnje Hrvaška v vrednosti 100 evrov na mladostnika, pa tudi Nemčija, Španija, Italija in Francija. “Slovenija je edina med primerljivimi državami, kjer ukrep ostaja zgolj na papirju, medtem ko vlada istočasno krči sredstva za tiste, ki v kulturi delajo,” je dejala Vonta.
Vsak 16-letnik bi prejel kulturni bon v vrednosti 200 evrov
Poslanka Sara Žibrat je pojasnila, da so se v poslanski skupini Svoboda za predlog zakona odločili, da bi uresničili svojo predvolilno obljubo. Kot je dodala, spremljajo namreč poteze ministrice za kulturo Ignacije Fridl Jarc, ki kulturnikom pošilja sporočila, naj za že odobrene projekte ne zahtevajo več denarja. Podmladek SDS je sicer po poslankinih besedah njihov predlog kulturnega bona označil za poskus financiranja političnih aktivistov v kulturi, čemur nasprotujejo.
Po njihovem predlogu bi vsak 16-letnik prejel kulturni bon v vrednosti 200 evrov, ki bi ga do svojega 21. leta lahko uporabil za nakup knjig v slovenskem jeziku, ogled filmov v kinematografih, ki so vključeni v art kino mrežo, razstave v muzejih in galerije ter za plesne, glasbene in gledališke predstave. Ponudniki bodo lahko javni zavodi, nevladne organizacije s statusom javnega interesa v kulturi ali pravni subjekti, ker želijo vključiti tudi knjigarne.
O predlogu zakona so se pogovarjali z dijaško organizacijo
“Torej absolutno ne drži, da gre za financiranje samostojnih kulturnikov, ampak gre za bon, ki je namenjen mladim, da razvijajo interes za kulturo,” je povedala Žibrat. Boni bi delovali po zgledu turističnih bonov iz časa pandemije covida-19, širok nabor dejavnosti pa so izbrali, da bi se mladi sami, glede na lasten interes in prosti čas, odločili, “kdaj se bodo bolj angažirali za kulturo in da razvijejo nek dolgoročni interes zanjo”.
Kot je dodala predsednica Gibanja Svoboda Mladi Nika Podakar, pobuda ni padla z neba, ampak je nastala pri tistih, ki jih ta tema najbolj zadeva, in sicer mladih. O predlogu zakona so se pogovarjali z dijaško organizacijo.
STA
