Koliko davkoplačevalce stane posameznik, ki prestaja zaporno kazen? Čeprav mnogi pomislijo predvsem na stroške hrane in nastanitve, je resnična slika precej širša. V strošek bivanja zapornika so vključeni številni elementi, od varovanja in zdravstvene oskrbe do ogrevanja, vzdrževanja objektov ter plač zaposlenih. Zapori namreč delujejo neprekinjeno, 24 ur na dan, vse dni v letu, kar pomeni, da njihovo delovanje zahteva obsežen organizacijski in finančni sistem.
Zapornik za državo predstavlja številne vsakodnevne stroške
Ko govorimo o strošku enega zapornika, ne gre zgolj za tri obroke na dan. Med največjimi izdatki so plače pravosodnih policistov in drugega zaposlenega osebja, saj morajo biti zapori ves čas ustrezno varovani. Poleg tega država krije tudi zdravstveno oskrbo zaprtih oseb, stroške zdravil, elektrike, ogrevanja, vode, čiščenja, pralnice, vzdrževanja stavb, nakupa opreme in drugih vsakodnevnih izdatkov.
Zapornikom je zagotovljena tudi prehrana, osnovna higiena, posteljnina in možnost izvajanja določenih programov, kot so izobraževanje, delo, usposabljanje ali psihosocialna pomoč. Del sredstev je namenjen tudi preprečevanju ponovitve kaznivih dejanj ter pripravi zaprtih oseb na vrnitev v družbo.
Kolikšen je dnevni strošek?
Natančen strošek na zapornika se lahko iz leta v leto nekoliko spreminja, saj je odvisen od proračuna, števila zaprtih oseb in tekočih stroškov delovanja zaporov. Po podatkih Uprave Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij skupni stroški v povprečju znašajo približno od 100 do 150 evrov na zapornika na dan, če se upoštevajo vsi neposredni in posredni stroški delovanja sistema.
Lahko zaporniki del stroškov krijejo sami?
Del zaprtih oseb je med prestajanjem kazni zaposlen. Opravljajo različna dela znotraj zaporov ali pri zunanjih izvajalcih, za kar prejemajo plačilo v skladu z zakonodajo. Vendar njihovo delo ne pokrije stroškov prestajanja kazni. Namen zaposlovanja je predvsem ohranjanje delovnih navad, pridobivanje novih znanj ter lažja vključitev v družbo po prestani kazni. Čeprav zaporniki za svoje delo prejmejo plačilo, to ne pomeni, da sami financirajo svoje bivanje v zaporu. Glavnino stroškov še naprej krije država iz javnih sredstev.
Več kot le kazen
Zaporski sistem ni namenjen zgolj odvzemu prostosti. Njegov cilj je tudi zagotavljanje varnosti, spoštovanje človekovih pravic ter priprava obsojencev na življenje po prestani kazni. Prav zato so poleg varovanja pomembni tudi programi izobraževanja, psihološke podpore, zdravljenja odvisnosti in socialne rehabilitacije.
Koliko stane en zapornik, zato ni le finančno vprašanje. Gre tudi za vprašanje, kakšen kaznovalni sistem želi imeti država in koliko sredstev je pripravljena nameniti temu, da se obsojenci po prestani kazni uspešno vrnejo v družbo ter ne ponavljajo kaznivih dejanj.
Preberite še: Razbremenitev prezasedenih ustanov in večja varnost? Dobrunje dobivajo nov zapor
