Odločitev slovenske vlade, ki je preprečila imenovanje nekdanje zunanje ministrice Tanje Fajon za posebno predstavnico EU za Sahel, je v Bruslju sprožila val kritik. Sedem članic Unije, med njimi Francija, Španija, Belgija in Romunija, je na zasedanju Odbora stalnih predstavnikov (Coreper) 22. julija ostro obsodilo postopek imenovanja nadomestne kandidatke, poroča Euractiv.
Potem ko je desničarska vlada Janeza Janše v zadnjem trenutku posredovala proti imenovanju Fajon, je visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas svojo izbiro preklicala in na položaj predlagala dansko diplomatko Birgitte Nygaard Markussen. Ta je bila nato tudi imenovana in bo mandat nastopila 1. septembra.
Kritike na vseh straneh
Na sestanku Coreperja so številne države članice izrazile nezadovoljstvo. Francija je obžalovala pomanjkanje preglednosti in opozorila, da postopek ne bi smel potekati izven uradnih kanalov. Španija je podvomila v postopek in se pritožila, da je bilo premalo časa za oceno nove kandidatke, hkrati pa opozorila, da Markussen nima tako izrazitega političnega profila kot Fajon. Izrazila je tudi zaskrbljenost zaradi vpliva te poteze na Evropsko službo za zunanje delovanje (EEAS). Belgija je zaprosila za pravno oceno, ali morajo imenovani kandidati za položaje posebnih predstavnikov imeti podporo svoje nacionalne vlade. Pravniki Sveta EU so odgovorili, da to ni obvezno.
Kritike so podale tudi Romunija, Luksemburg in Slovaška. Španija, Romunija in Belgija so se pri imenovanju Nygaard Markussen celo vzdržale.
Slovenski argumenti in sproženi postopki
Slovenska vlada je proti Fajon vložila kazensko ovadbo, ker naj bi kršila zakon, kot odhajajoča zunanja ministrica se pri prijavi na delovno mesto ni posvetovala s širšo vlado. Zunanji minister Tone Kajzer je poudaril, da pri postopku obstaja sum hudih kršitev, saj naj bi Fajon kandidirala brez sklepa vlade, nominacijsko pismo pa naj bi podpisala generalna sekretarka ministrstva, neposredno podrejena Fajon. Fajon te obtožbe odločno zanika, vlado pa je obtožila seksističnega političnega maščevanja. Poudarila je, da je bila njena prijava izvedena na enak način kot prejšnje prijave za primerljiva delovna mesta.
Vprašljiva veljavnost in nevaren presedan
Evropska služba za zunanje zadeve je na sestanku na kritike odgovorila, da je slovenska vlada izpostavila “nove, vsebinske pomisleke”, in trdila, da je bilo nujno imenovati nekoga do 1. septembra, pri čemer se je sklicevala na nedavni obisk ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova v Burkini Faso. Irska, ki je predsedovala sestanku, se je strinjala s pozivi veleposlanikov, da se po poletnih počitnicah ponovno vrnejo k razpravi o postopku imenovanja.
Fajon je razplet označila za “nevaren presedan” in poudarila, da bi morale evropske institucije pri kadrovskih odločitvah presojati strokovnost in izkušnje kandidatov ter se upreti političnim pritiskom nacionalnih vlad.
“Žal je dnevna politika prevladala nad državnimi in evropskimi interesi,” je dejala.
Danska diplomatka Birgitte Nygaard Markussen, ki je bila imenovana namesto Fajon, sicer izjemno dobro pozna afriške razmere, bila je veleposlanica v Burkina Fasu, Nigru, Čadu in Srednjeafriški republiki ter vodja delegacije EU pri Afriški uniji. Vendar pa so številne članice EU prepričane, da bi moral biti postopek imenovanja preglednejši in da politični pritiski posameznih držav ne bi smeli prevladati nad strokovnimi merili.
