Bolniška odsotnost je pomemben pokazatelj zdravstvenega stanja delovno aktivnega prebivalstva. Podatki za leto 2025 kažejo, da se je večina kazalnikov bolniške odsotnosti v primerjavi z letom 2024 povečala. Zaposleni so bili v povprečju bolniško odsotni večkrat, izgubljenih je bilo več koledarskih dni, vendar je posamezna odsotnost trajala krajši čas.
Najpogostejše bolezni
Začasna odsotnost z dela je lahko posledica bolezni, poškodbe ali drugih zdravstveno upravičenih razlogov. Med najpogostejšimi razlogi izstopajo bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva, poškodbe in zastrupitve zunaj dela, nalezljive bolezni, težave, povezane z duševnim zdravjem, ter rakava obolenja.
Med vodilnimi vzroki bolniških odsotnosti pa so bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva. V to skupino sodijo zdravstvene težave, ki lahko pomembno vplivajo na zmožnost opravljanja dela in posledično vodijo v začasno odsotnost zaposlenega. Med vodilnimi vzroki so navedena tudi rakava obolenja, pri katerih je odsotnost z dela lahko povezana tudi z daljšim trajanjem zdravljenja.
Razlike med spoloma
Podatki razkrivajo precejšnjo razliko med ženskami in moškimi. Ženske so bile upravičeno odsotne z dela približno dvakrat pogosteje kot moški. To pomeni, da so v opazovanem obdobju bolniško odsotnost koristile bistveno pogosteje.
Pri trajanju posamezne odsotnosti pa je slika obrnjena. Posamezna bolniška odsotnost je pri moških v povprečju trajala skoraj štiri dni dlje kot pri ženskah. Razlika je še izrazitejša pri dolgotrajnejših odsotnostih. Bolniške odsotnosti, ki trajajo več kot 42 dni, so bile namreč pri ženskah pogostejše kot pri moških. Ko je do takšne odsotnosti prišlo, pa je pri moških posamezna bolniška odsotnost nad 42 dni v povprečju trajala skoraj šest dni dlje kot pri ženskah.
Razlike tudi glede na starost zaposlenih
Razlogi za bolniško odsotnost se razlikujejo tudi glede na starost zaposlenih. Pri mlajših zaposlenih so med vodilnimi vzroki poškodbe in zastrupitve zunaj dela ter nalezljive bolezni.
Pri starejših zaposlenih pa prevladujejo bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva ter rakava obolenja. Podatki tako kažejo, da se z višanjem starosti zaposlenih spreminja tudi slika zdravstvenih težav, zaradi katerih so ti začasno odsotni z dela.
Razlika je vidna tudi pri samem trajanju odsotnosti. Povprečna dolžina posamezne bolniške odsotnosti narašča z višanjem starosti zaposlenih. Hkrati pa se pogostost koriščenja bolniške odsotnosti z višanjem starosti znižuje. Starejši zaposleni so torej bolniško odsotni manj pogosto, vendar posamezna odsotnost v povprečju traja dlje.
Več primerov bolniške
Leto 2025 je prineslo povečanje večine kazalnikov bolniške odsotnosti v primerjavi z letom 2024. V povprečju je bilo več primerov bolniške odsotnosti, zaposleni so bili bolniško odsotni večkrat, povečalo pa se je tudi število izgubljenih koledarskih dni.
Ob tem je posamezna odsotnost trajala krajši čas. To pomeni, da se je povečalo število odsotnosti, vendar je bila njihova povprečna dolžina krajša. Pri spremljanju bolniškega staleža zato ni pomembno le, kolikokrat zaposleni ostanejo doma, temveč tudi, kako dolgo njihova odsotnost traja.
Kaj šteje kot bolniška?
Pri spremljanju bolniške odsotnosti se kot primer šteje zaključena neprekinjena bolniška odsotnost v opazovanem letu za eno diagnozo, ne glede na to, kdaj se je odsotnost začela. Pri dolgotrajni bolniški odsotnosti nad 42 dni gre za neprekinjeno odsotnost za eno diagnozo, ki traja 43 dni ali več in je zaključena v opazovanem letu.
Podatki vključujejo tudi število izgubljenih koledarskih dni, torej vse dnevne odsotnosti z dela za eno zaključeno diagnozo v opazovanem obdobju. Eden od kazalnikov je tudi indeks frekvence, ki prikazuje število primerov odsotnosti zaradi bolniške odsotnosti na 100 zaposlenih v enem letu. Resnost pa predstavlja povprečno trajanje ene odsotnosti zaradi bolezni, poškodbe ali drugega zdravstvenega vzroka.
Podatke zbirajo tudi za analize
Podatki o bolniških odsotnostih se zbirajo na podlagi Potrdila o upravičeni zadržanosti od dela oziroma BOL. Elektronsko potrdilo eBOL služi kot potrdilo plačniku za nadomestilo osebnega dohodka, podatki pa se hkrati zbirajo tudi za statistične raziskave. Bolniška odsotnost se v enakem pomenu opisuje tudi z izrazi absentizem, zdravstveni absentizem in bolniški stalež.
Podatki tako kažejo, da razlogi za bolniško niso enaki pri vseh zaposlenih. Pri mlajših pomembno izstopajo poškodbe in nalezljive bolezni, pri starejših bolezni mišično-skeletnega sistema in rakava obolenja, medtem ko so ženske bolniško odsotne pogosteje, moške odsotnosti pa v povprečju trajajo dlje.
