Vprašanje, ali naj bodo vsi novi avtomobili do leta 2040 opremljeni z električnim pogonom, je vse bolj pereče tako v Evropi kot po svetu. Medtem ko si nekateri države in proizvajalci prizadevajo za čim hitrejši prehod, se drugi zaradi gospodarskih in praktičnih razlogov zavzemajo za bolj postopno ukinjanje motorjev z notranjim izgorevanjem. Evropska unija je denimo sprva načrtovala popolno prepoved prodaje novih bencinskih in dizelskih vozil do leta 2035, a je pod pritiskom nemške in italijanske avtomobilske industrije to ciljno leto omilila na 90-odstotno zmanjšanje emisij CO2 do leta 2035.
Kaj torej prinaša električna prihodnost in ali je ta res najboljša za vse?
Prednosti električnih vozil
Zagovorniki električne mobilnosti izpostavljajo številne prednosti. Med najpogosteje omenjenimi so nižji stroški obratovanja, saj je polnjenje električnega avtomobila praviloma cenejše od tankanja goriva. Poleg tega imajo električni motorji bistveno manj gibljivih delov kot bencinski ali dizelski, kar pomeni manj okvar in nižje stroške vzdrževanja. Vozniki hvalijo tudi tih in odziven vozniški užitek , pomembna pa je tudi okoljska prednost, električna vozila ne proizvajajo izpušnih plinov in tako prispevajo k bolj kakovostnemu zraku v mestih.
Slabosti električnih vozil
Kljub številnim prednostim pa električna vozila naletijo tudi na pomembne zadržke. Višja nakupna cena ostaja ena glavnih ovir, saj je električni avtomobil v povprečju še vedno dražji od primerljivega bencinskega ali dizelskega. Skoraj 70 odstotkov anketiranih voznikov meni, da je polnjenje električnih vozil neprijetno, kar je povezano tako s pomanjkanjem javnih polnilnic kot z daljšim časom polnjenja. V anketi, ki jo je izvedel JD Power, so udeleženci kot najpogostejša razloga za neodločitev za električni avto navedli prav nezadostno polnilno infrastrukturo in skrb glede dosega. Ti pomisleki so še posebej izraziti pri voznikih, ki nimajo možnosti polnjenja doma. Prav tako se v hladnejšem vremenu doseg električnih vozil lahko zmanjša tudi za do 30 odstotkov.
Stanje v Sloveniji
Tudi v Sloveniji je prehod na električno mobilnost v polnem zamahu, vendar pa so izzivi podobni kot drugod v Evropi. Po podatkih Evropskega observatorija za alternativna goriva je bilo v četrtem četrtletju 2025 v Sloveniji registriranih 38.291 vozil na alternativni pogon, kar predstavlja 2,22 odstotka celotnega voznega parka.
Da bi pospešila prehod, je slovenska vlada marca 2026 objavila dva javna razpisa za vzpostavitev javno dostopnih polnilnih parkov v skupni vrednosti 25 milijonov evrov. Sredstva so namenjena tako hitrim polnilnim postajam ob glavnih prometnih koridorjih kot tudi polnilni infrastrukturi v manjših krajih in regijah z manjšo poseljenostjo. Vlada je v okviru načrta za okrevanje in odpornost zagotovila tudi 1 milijon evrov za vzpostavitev polnilnih mest za električna vozila na lokacijah državnih organov.
Ali bi morali imeti vsi avtomobili do leta 2040 električni pogon?
Odgovor na to vprašanje ni enoznačen. Medtem ko so električna vozila za številne voznike, predvsem tiste z možnostjo polnjenja doma in krajšimi dnevnimi potmi, že zdaj odlična izbira, pa za druge, zlasti tiste, ki pogosto vozijo na daljše razdalje ali potrebujejo vleko težkih prikolic, bencinski ali dizelski pogon ostaja bolj praktičen. Pomembno je tudi dejstvo, da zgolj prepoved prodaje novih bencinskih in dizelskih vozil ne bo rešila vprašanja starejših vozil na cesti. Kot kažejo tudi spremembe evropske zakonodaje, se politika na tem področju prilagaja realnim razmeram in tehnološkim možnostim.
