Kar je še pred desetletjem veljalo za težavo tropskih držav, postaja vse bolj evropska realnost. Višje temperature, mile zime in daljša poletja ustvarjajo ugodne razmere za širjenje invazivnih komarjev, ki lahko prenašajo bolezni, kot so denga, čikungunja in virus zika. Zdravstvene oblasti opozarjajo, da podnebne spremembe ne pomenijo le pogostejših vročinskih valov, temveč tudi spremembo zemljevida nalezljivih bolezni.
Po ocenah Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni se tveganje za lokalni prenos bolezni, ki jih prenašajo komarji, v Evropi povečuje zaradi kombinacije segrevanja podnebja, mednarodnih potovanj in širjenja invazivnih vrst komarjev.
Tigrasti komar ni več redkost
Glavni prenašalec številnih virusov v Evropi je azijski tigrasti komar (Aedes albopictus). Vrsta, ki izvira iz jugovzhodne Azije, se je v zadnjih dveh desetletjih razširila po velikem delu južne in srednje Evrope. Danes je stalno prisotna v Italiji, Franciji, Španiji, na Hrvaškem, v Grčiji, Sloveniji in številnih drugih državah.
Tigrasti komar lahko prenaša viruse denge, čikungunje in zike. Sam po sebi ni nevaren, vendar lahko ob piku okuženega človeka virus prenese na druge ljudi. Tako lahko pride do lokalnega širjenja bolezni tudi tam, kjer teh virusov prej ni bilo.
Denga in čikungunja nista več le “uvoženi” bolezni
Večina primerov denge v Evropi je še vedno povezana s potovanji v tropske kraje. Vendar se v zadnjih letih vse pogosteje pojavljajo tudi lokalno pridobljene okužbe, to pomeni, da se oseba okuži, ne da bi zapustila Evropo.
ECDC opozarja, da so razmere v številnih delih Evropske unije poleti že dovolj ugodne, da se virus po vnosu prek okuženega potnika lahko prenese na lokalno prebivalstvo. Optimalne temperature za prenos denge in čikungunje prek tigrastega komarja znašajo okoli 24–26 °C, vendar je prenos mogoč že pri temperaturah med približno 12 in 30 °C.
WHO dodaja, da se bolezni, ki so bile nekoč omejene na tropske in subtropske predele, vse pogosteje pojavljajo tudi v zmernem podnebnem pasu Evrope. K temu prispevajo višje temperature, večja vlažnost, poplave ter intenzivna mednarodna trgovina in turizem.
Rekordno število primerov po svetu povečuje tveganje za Evropo
Svet se že sooča z eksplozijo primerov denge. Po podatkih WHO je bilo leta 2024 prijavljenih več kot 14,6 milijona primerov, kar je največ v zgodovini beleženja bolezni. Večje število okuženih potnikov pomeni tudi večjo možnost, da virus prispe v Evropo in se v prisotnosti tigrastega komarja začne širiti lokalno.
Tudi čikungunja ostaja resna grožnja. Bolezen povzroča visoko vročino in izjemno boleče sklepe, pri nekaterih bolnikih pa lahko bolečine trajajo več mesecev ali celo let. Čeprav sta bili razviti dve cepivi, še nista široko dostopni.
Ali so evropski zdravstveni sistemi pripravljeni?
Evropske države že krepijo epidemiološki nadzor, spremljajo širjenje invazivnih komarjev in izvajajo programe zatiranja njihovih legel. WHO poudarja, da je zgodnje odkrivanje okužb ključno za preprečevanje večjih izbruhov.
Med najpomembnejše ukrepe sodijo:
- spremljanje populacij tigrastega komarja,
- hitro odkrivanje uvoženih primerov,
- obveščanje prebivalstva,
- odstranjevanje stoječe vode, kjer se komarji razmnožujejo,
- sodelovanje med zdravstvenimi in okoljskimi institucijami.
Evropska komisija opozarja, da podnebne spremembe spreminjajo dinamiko bolezni, ki jih prenašajo komarji in klopi, zaradi česar bodo morale države vlagati več sredstev v javno zdravje, epidemiološki nadzor in prilagajanje zdravstvenih sistemov novim tveganjem.
Podnebne spremembe niso več le okoljsko vprašanje
Podnebne spremembe pogosto povezujemo z vročinskimi valovi, požari in sušami, vendar strokovnjaki opozarjajo, da imajo tudi neposredne zdravstvene posledice. WHO navaja, da se zaradi segrevanja podnebja spreminja razširjenost prenašalcev bolezni, od komarjev do klopov, kar povečuje tveganje za bolezni na območjih, kjer jih prej skoraj niso poznali.
Evropa tako ni več zgolj opazovalka tropskih bolezni. Zaradi kombinacije podnebnih sprememb, globalne mobilnosti in širjenja invazivnih vrst postajajo bolezni, kot sta denga in čikungunja, vse pomembnejši izziv evropskega javnega zdravja. Strokovnjaki poudarjajo, da bo uspešnost spopadanja z njimi odvisna predvsem od hitrega odkrivanja primerov, učinkovitega nadzora nad komarji in prilagajanja zdravstvenih sistemov na novo podnebno realnost.
