Cene surove nafte so se ob koncu tedna nekoliko zvišale, potem ko so ZDA zagrozile z izvedbo pomorske blokade Irana. Grožnja je na trgih znova sprožila zaskrbljenost glede morebitnih motenj v oskrbi z nafto, poroča tiskovna agencija Reuters.
Za 159-litrski sod zahodnoteksaške nafte (WTI) z dobavnim rokom septembra je bilo v azijskem trgovanju treba odšteti 81,61 dolarja, kar je 36 centov več kot v četrtek. Severnomorska nafta brent z dobavo v oktobru se je podražila za 27 centov na 87,34 dolarja. Na tedenski ravni bo nafta po napovedih Reutersa verjetno zabeležila rast za približno štiri odstotke.
K okrevanju cen so poleg geopolitičnih napetosti pripomogli tudi podatki o zmanjšanju ameriških zalog surove nafte, ki so v preteklem tednu upadle bolj od pričakovanj. Dodaten dvig pa so prinesla tudi poročila o slabših izvoznih načrtih največjih proizvajalk, vključno s Savdsko Arabijo in Rusijo, ki naj bi do konca leta zmanjšali proizvodnjo.
Vojna napetost med Iranom in ZDA ter oviranje prometa skozi Hormuško ožino že več mesecev močno vplivata na gibanje cen nafte. Pred izbruhom konflikta konec februarja je skozi to ožino potekala približno petina svetovnega izvoza nafte in utekočinjenega zemeljskega plina. Hormuška ožina je namreč ključna strateška točka za izvoz energentov iz Bližnjega vzhoda.
Analitiki opozarjajo, da bi morebitna dejanska blokada Irana pomenila resen šok za globalne dobavne verige, saj bi lahko cene nafte v kratkem času poskočile tudi za več kot 20 odstotkov. Po drugi strani pa bi lahko zvišane cene dodatno okrepile inflacijske pritiske v svetovnem gospodarstvu, kar bi centralnim bankam otežilo nadaljnje ublažitve monetarne politike.
V prihodnjih dneh bodo pozornost vlagateljev pritegnili predvsem novi podatki o ameriških zalogah in morebitni dodatni odzivi Irana na ameriške grožnje, saj bi vsak nadaljnji zaostritev razmer na Bližnjem vzhodu lahko pomenila novo rast cen.
